Misel za ves planet: vsak gib šteje
Zdravje posameznikov in družbe bomo optimalno zastavili le z integriranim uvajanjem telesne dejavnosti v zdravstvene storitve.
Odpri galerijo
Priporočila so seveda namenjena vsem nam, državljanom tega planeta! FOTO: Jure Eržen/Delo
Ko Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) kar koli objavi, so ta spoznanja v strokovnih krogih že kar nekaj časa znana, velikokrat se že uporabljajo.
Vseeno bo tudi v Sloveniji v sedanjem času kriznega in kritičnega razmišljanja marsikomu v oporo misel, da tudi SZO še bolj kot v preteklosti zapoveduje gibanje kot zdravstveni ukrep.
Konec novembra 2020 je SZO objavila dopolnjena priporočila za telesno vadbo iz leta 2010. Z lahkoto jih najdete na spletu, bližnjica je na povezavi. Predstavili so jih s sloganom »Vsak gib šteje«. Čeprav priporočila na prvi pogled ne kažejo bistvenih novosti v priporočenih minutah vadbe na teden, je v njih viden korenit premik k medicinskemu razmišljanju in personalizirani medicini.
Tako se na globalni ravni odražajo tudi nova spoznanja o zdravstveni koristi telesne dejavnosti za starostnike in kronične bolnike. Posebej so poudarjena tudi priporočila za telesno vadbo za nosečnice, porodnice in otroke. Vse to se dogaja v času, ko boj s covidom-19 zahteva tudi novo znanje o koristi telesne dejavnosti za zdravje.
Ključna nosilna sporočila za vadbo odraslih že poznamo: vsi odrasli naj bi na teden vadili od 150 do 300 minut zmerno intenzivno ali od 75 do 150 minut bolj intenzivno. Vadba lahko poteka tudi v »mešani obliki«, recimo dve uri aerobike ali krožne vadbe, pri kateri menjamo intenzivnost, na teden.
Otroci in adolescenti naj bi bili telesno dejavni vsak dan vsaj 60 minut. Intenzivnost vadbe je od zmerne do intenzivne. Skratka: od zmernega zadihanja do močnega sopenja ob teku, kolesarjenju, igranju nogometa, košarke ali med dvema ognjema.
Tako odrasli kot otroci naj vztrajnostni vadbi priključilo še vadbo za moč oziroma proti uporu. Začnite s sklecami, trebušnjaki, počepi in drugimi telovadnimi vajami, ki se jih (še) spomnite iz šole. Ker s to obliko vadbe ustvarjamo in izboljšujemo mišično maso in tako vplivamo tudi na izboljšano prehransko stanje posameznika, je ta del priporočil izjemno pomemben za zdravje vseh generacij.
Ob splošnih priporočilih je zanimiva tudi razprava o pragu za zdravje nevarnega časa sedenja. Tega podatka sicer še ne vemo, mnogi ga tudi nočejo vedeti. Zato je verjetno zelo smiselno priporočilo, da je treba vsako uro vstati in prekiniti sedenje. Nova priporočila predlagajo tudi premik od pojma »sedenje« k uporabi izraza »sedeče vedenje«. S tem posegajo v vsakodnevne aktivnosti, na primer, ali se bo nekdo peljal z dvigalom ali šel po stopnicah, sedel v avto za obisk ne pretirano oddaljenega soseda ali šel peš …
Priporočila so seveda namenjena vsem nam, državljanom tega planeta! Odločitev za zdravje z gibanjem je predvsem v posameznikovih rokah, vendar je gibalno ali sedeče usmerjeno vedenje nedvomno neprimerno laže izvesti, če ima posameznik za to tudi sistemske možnosti. Zato je v dokumentu priporočil navedeno tudi, kdo naj jih vzame še posebno resno, lahko bi rekli službeno. V prvi vrsti nagovarjajo tiste, ki v posamezni državi ali skupnosti vzpostavljajo pogoje za prenos vsebine teh priporočil. To so razna ministrstva (za zdravje, transport, okolje, socialo, družino in delo). Omenjajo tudi ministrstvo za šport, ki ga v Sloveniji ni, čeprav bi bilo v luči sodobnega časa in tehnologij za telesno in duševno zdravje državljanov bistveno bolj koristno kot ministrstvo za obrambo.
Torej so potrebni vladni programi, ki bi omogočali vsem državljanom dostopne in njim primerne oblike vadbe.
Še bolj zanimiv je poziv raziskovalcem in zdravstvenim delavcem. Prav njihovo sodelovanje naj bi omogočalo prenos znanja o koristi telesne dejavnosti k vsakemu posamezniku v skupnosti. Še več, integracija telesne dejavnosti v zdravstvene storitve je poleg ustrezne klinično naravnane prehrane tudi osnovni korak v razvoju personalizirane medicine. Zdravje posameznikov in družbe bomo optimalno zastavili le z integriranim uvajanjem telesne dejavnosti v zdravstvene storitve.
Zdaj ko skušamo zajeziti bolezensko breme covida-19 in kasneje, ko bomo blažili kompleksne zdravstvene posledice epidemije, bo prenos tega znanja v klinično prakso ključen za njihovo optimalno obvladovanje.
In posredno za življenje naše družbe.
Vseeno bo tudi v Sloveniji v sedanjem času kriznega in kritičnega razmišljanja marsikomu v oporo misel, da tudi SZO še bolj kot v preteklosti zapoveduje gibanje kot zdravstveni ukrep.
»Nova« priporočila
Konec novembra 2020 je SZO objavila dopolnjena priporočila za telesno vadbo iz leta 2010. Z lahkoto jih najdete na spletu, bližnjica je na povezavi. Predstavili so jih s sloganom »Vsak gib šteje«. Čeprav priporočila na prvi pogled ne kažejo bistvenih novosti v priporočenih minutah vadbe na teden, je v njih viden korenit premik k medicinskemu razmišljanju in personalizirani medicini.
Tako se na globalni ravni odražajo tudi nova spoznanja o zdravstveni koristi telesne dejavnosti za starostnike in kronične bolnike. Posebej so poudarjena tudi priporočila za telesno vadbo za nosečnice, porodnice in otroke. Vse to se dogaja v času, ko boj s covidom-19 zahteva tudi novo znanje o koristi telesne dejavnosti za zdravje.
Komu so priporočila namenjena?
Ključna nosilna sporočila za vadbo odraslih že poznamo: vsi odrasli naj bi na teden vadili od 150 do 300 minut zmerno intenzivno ali od 75 do 150 minut bolj intenzivno. Vadba lahko poteka tudi v »mešani obliki«, recimo dve uri aerobike ali krožne vadbe, pri kateri menjamo intenzivnost, na teden.
Otroci in adolescenti naj bi bili telesno dejavni vsak dan vsaj 60 minut. Intenzivnost vadbe je od zmerne do intenzivne. Skratka: od zmernega zadihanja do močnega sopenja ob teku, kolesarjenju, igranju nogometa, košarke ali med dvema ognjema.
Tako odrasli kot otroci naj vztrajnostni vadbi priključilo še vadbo za moč oziroma proti uporu. Začnite s sklecami, trebušnjaki, počepi in drugimi telovadnimi vajami, ki se jih (še) spomnite iz šole. Ker s to obliko vadbe ustvarjamo in izboljšujemo mišično maso in tako vplivamo tudi na izboljšano prehransko stanje posameznika, je ta del priporočil izjemno pomemben za zdravje vseh generacij.
Sedeče vedenje
Ob splošnih priporočilih je zanimiva tudi razprava o pragu za zdravje nevarnega časa sedenja. Tega podatka sicer še ne vemo, mnogi ga tudi nočejo vedeti. Zato je verjetno zelo smiselno priporočilo, da je treba vsako uro vstati in prekiniti sedenje. Nova priporočila predlagajo tudi premik od pojma »sedenje« k uporabi izraza »sedeče vedenje«. S tem posegajo v vsakodnevne aktivnosti, na primer, ali se bo nekdo peljal z dvigalom ali šel po stopnicah, sedel v avto za obisk ne pretirano oddaljenega soseda ali šel peš …
Ob splošnih priporočilih je zanimiva tudi razprava o pragu za zdravje nevarnega časa sedenja. FOTO: Getty Images
Sporočilo za ves planet
Ob splošnih priporočilih je zanimiva tudi razprava o pragu za zdravje nevarnega časa sedenja. FOTO: Getty Images
Priporočila so seveda namenjena vsem nam, državljanom tega planeta! Odločitev za zdravje z gibanjem je predvsem v posameznikovih rokah, vendar je gibalno ali sedeče usmerjeno vedenje nedvomno neprimerno laže izvesti, če ima posameznik za to tudi sistemske možnosti. Zato je v dokumentu priporočil navedeno tudi, kdo naj jih vzame še posebno resno, lahko bi rekli službeno. V prvi vrsti nagovarjajo tiste, ki v posamezni državi ali skupnosti vzpostavljajo pogoje za prenos vsebine teh priporočil. To so razna ministrstva (za zdravje, transport, okolje, socialo, družino in delo). Omenjajo tudi ministrstvo za šport, ki ga v Sloveniji ni, čeprav bi bilo v luči sodobnega časa in tehnologij za telesno in duševno zdravje državljanov bistveno bolj koristno kot ministrstvo za obrambo.
Torej so potrebni vladni programi, ki bi omogočali vsem državljanom dostopne in njim primerne oblike vadbe.
Še bolj zanimiv je poziv raziskovalcem in zdravstvenim delavcem. Prav njihovo sodelovanje naj bi omogočalo prenos znanja o koristi telesne dejavnosti k vsakemu posamezniku v skupnosti. Še več, integracija telesne dejavnosti v zdravstvene storitve je poleg ustrezne klinično naravnane prehrane tudi osnovni korak v razvoju personalizirane medicine. Zdravje posameznikov in družbe bomo optimalno zastavili le z integriranim uvajanjem telesne dejavnosti v zdravstvene storitve.
Zdaj ko skušamo zajeziti bolezensko breme covida-19 in kasneje, ko bomo blažili kompleksne zdravstvene posledice epidemije, bo prenos tega znanja v klinično prakso ključen za njihovo optimalno obvladovanje.
In posredno za življenje naše družbe.
