Prebavne motnje: O drugačnih vetrovih in zaprtju
Res, da moramo biti med štirimi stenami, vendar tudi zdaj moramo paziti na svojo prebavo. Nakopičene zaloge hrane ni nujno pojesti že prvi dan.
Odpri galerijo
Napenjanje je poleg spahovanja, vetrov, napihnjenosti in bolečin v trebuhu pogost simptom, ki nastane zaradi plina v trebuhu. Težave so velikokrat neprijetne, vendar redko resne. Navzočnost plina v prebavilih je popolnoma normalna, vendar je količina pri ljudeh različna.
Nastane pri požiranju in pri razgradnji določenih hranil v črevesju. Če prehitro požiramo hrano in pijačo, še zlasti gazirano, vnašamo v želodec več zraka. Med hrano, ki povzroča nastanek več plina, sodijo nekatera zelenjava (fižol, brokoli, zelje, brstični ohrovt, čebula, artičoke, beluši), krompir, sadje (jabolka, hruške, slive), žitarice, ki vsebujejo gluten (pšenica, ječmen, oves, rž), sladke pijače, mleko in mlečni izdelki, sladila (sorbitol, manitol, ksilitol). Pomagamo si lahko s spremembo v prehrani in zmanjšanim požiranjem zraka.
Zdravi ljudje naj bi odvajali od trikrat na dan do enkrat na tri dni. Če je odvajanje oteženo ali manj pogosto, govorimo o zaprtju. Zaprtje ima mnogo vzrokov in dejavnikov, ki se med seboj prepletajo, zato preventivno pa tudi ko nas že pesti ta težava, upoštevajmo že napisane predloge. Poleg njih bodimo pozorni na zdravila, ki lahko vplivajo na delovanje prebavil. Popijmo dovolj vode in napitkov z magnezijevimi solmi in se redno gibajmo. Obenem pa sledimo dnevnemu ritmu telesa in si tudi za to vzemimo dovolj časa.
Kadar pa težave kljub dietnim ukrepom, spremembam načina življenja in primernim izdelkom vztrajajo in se ne zmanjšujejo, poiščimo zdravniško pomoč. Prav tako ne odlašajmo z obiskom pri zdravniku ob hudih bolečinah v trebuhu, novonastalem hudem zaprtju, izgubi apetita, hudem bruhanju in driski ali krvi v blatu.
Razumna skrb tudi za dobro in urejeno prebavo je torej nujno potrebna pomoč našemu telesu v njegovem večplastnem delovanju in ne nazadnje brez dobre prebave ni dobrega počutja.
Nastane pri požiranju in pri razgradnji določenih hranil v črevesju. Če prehitro požiramo hrano in pijačo, še zlasti gazirano, vnašamo v želodec več zraka. Med hrano, ki povzroča nastanek več plina, sodijo nekatera zelenjava (fižol, brokoli, zelje, brstični ohrovt, čebula, artičoke, beluši), krompir, sadje (jabolka, hruške, slive), žitarice, ki vsebujejo gluten (pšenica, ječmen, oves, rž), sladke pijače, mleko in mlečni izdelki, sladila (sorbitol, manitol, ksilitol). Pomagamo si lahko s spremembo v prehrani in zmanjšanim požiranjem zraka.
Zaprtje, kot najpogostejša prebavna motnja
Zdravi ljudje naj bi odvajali od trikrat na dan do enkrat na tri dni. Če je odvajanje oteženo ali manj pogosto, govorimo o zaprtju. Zaprtje ima mnogo vzrokov in dejavnikov, ki se med seboj prepletajo, zato preventivno pa tudi ko nas že pesti ta težava, upoštevajmo že napisane predloge. Poleg njih bodimo pozorni na zdravila, ki lahko vplivajo na delovanje prebavil. Popijmo dovolj vode in napitkov z magnezijevimi solmi in se redno gibajmo. Obenem pa sledimo dnevnemu ritmu telesa in si tudi za to vzemimo dovolj časa.
Preberite še:
5 preprostih rešitev za boljšo prebavo
Živila, ki škodujejo prebavi in povzročajo zaprtje
5 preprostih rešitev za boljšo prebavo
Živila, ki škodujejo prebavi in povzročajo zaprtje
Kdaj do zdravnika?
Kadar pa težave kljub dietnim ukrepom, spremembam načina življenja in primernim izdelkom vztrajajo in se ne zmanjšujejo, poiščimo zdravniško pomoč. Prav tako ne odlašajmo z obiskom pri zdravniku ob hudih bolečinah v trebuhu, novonastalem hudem zaprtju, izgubi apetita, hudem bruhanju in driski ali krvi v blatu.
Razumna skrb tudi za dobro in urejeno prebavo je torej nujno potrebna pomoč našemu telesu v njegovem večplastnem delovanju in ne nazadnje brez dobre prebave ni dobrega počutja.