Primož Roglič bo na letošnji dirki po Franciji dirkal drugače
Rogličev cilj ostaja enak kot lani: rumena majica na Elizejskih poljanah.
Odpri galerijo
Roglič in njegov pomočnik Kuss. FOTO: Oscar Del Pozo/Afp
Do letošnje dirke vseh dirk, je še manj kot mesec dni. Napetost se stopnjuje, vsepovsod se iščejo informacije o favoriziranih moštvih, še najbolj o Rogličevi Jumbo Vismi in Pogačarjevem UAE.
Jumbo-Visma in Primož Roglič si še vedno želita zmagati na Tour de Franceu. Lani smo na Touru videli moštvo, ki je zelo spominjalo na Ineos ali še prej Sky. Bili so vladarji vseh, razen zadnjih dveh etap. Letos pravijo, da bo drugače, da bodo uporabili lansko lekcijo za letošnjo sigurnejšo zmago.
Za zdaj je postava moštva za letošnjo dirko po Franciji taka: Primož Roglič (SLO), Steven Kruijswijk, Wout van Aert, Mike Teunissen, Robert Gesink (vsi Niz), Sepp Kuss (ZDA), Tony Martin (Nem), Jonas Vingegaard (Dan).
Trener in direktor moštva bo Grischa Niermann, Rogličev največji poznavalec, pravi, da bodo letos odgovornost preložili na druga moštva. To pomeni, da ne bodo vseskozi v ospredju in da ne bodo napadali pred ključnimi etapami. Spomnimo se, lani so kar polovico Toura (11 etap) nosili in branili rumeno majico. Grischa v pogovoru z ameriško kolesarsko revijo Velonews pravi, da je letos prvi zvezdnik dirke in s tem tudi favorit Tadej Pogačar in zato bodo vse oči, uprte v njegovo moštvo UAE Team Emirates. Jumbo ni prvi favorit in zato se bodo vozili v senci Pogačarjevega moštva. To je prva sprememba, ki jo bodo letos uprizorili Nizozemci.
La Planche des Belles Filles se ne more zgoditi dvakrat
Lanska taktika Jumbo Visme je bila skoraj popolna. Na koncu bitke je lahko biti general, pravijo, vendar, zmaga je splavala zgolj zaradi fantastičnega kronometra Tadeja Pogačarja. Česa podobnega nismo videli vse od leta 1989, ko je Američan Greg Lemond, zmagal že na izgubljenem Touru, in to za pičlih 8 sekund. Evforija je bila podobna, saj je zmago odnesel prav domačinu Laurentu Fignonu. Pogačar jo je odnesel rojaku, kar je malce huje, vsaj po mnenju večine navijačev. Torej planota lepih deklic je bil kraj zgodovinskega dosežka Tadeja Pogačarja, mnogi poznavalci menijo, da je kaj takega neponovljivo.
Kolesarji Jumbo Visme se že nekaj tednov temeljito pripravljajo na višinskem treningu na Sierra Nevadi v Španiji. Niermann ponavlja, da bo letos taktika drugačna. Lani so bili prepričani, da je bila prednost njihove rumene majice pred Pogačarjem zadostna, a so se ušteli. Letos ne bodo ponovili te napake, je povedal, kar pa spet napeljuje na še bolj agresivno vožnjo Primoža Rogliča. Potem je sledilo presenečenje; Grischa Niermann je objavil, da Roglič ne bo nastopil na dirki po Dafineji, ki služi kolesarjem kot generalka za Tour, nastopili pa bodo Sepp Kuss, Jonas Vingegaard in Steven Kruijswijk.
To pomeni, da bodo ključni Rogličevi pomagači lovili tekmovalni ritem pred veliko pentljo, on pa ne. Kako se bo to obneslo, je velika neznanka, saj se v mlajši zgodovini dirke po Franciji, še ni zgodilo, da bi eden od glavnih favoritov tako intenzivno dirkal v spomladanskem delu sezone potem pa dolgo nič in prišel na štart dirke povsem brez dirkalnega ritma. Primož Roglič bo letošnjo dirko štartal po dolgi tekmovalni pavzi. Tadej Pogačar pa bo dirkal najprej na domači dirki po Sloveniji in še na državnem prvenstvu. Torej bo na štart Toura 26. junija, prišel z »dirkalnima nogama«, Roglič pač ne.
Niermann pravi, da so se težko odločili za tako pripravljalno taktiko, a so prepričani, da je v tem letu najboljša, saj hočejo doseči, da se bo Roglič najbolje počutil v zadnjem, tretjem tednu dirke. Opozoriti pa je treba na še enega Rogličevega moštvenega kolega in pomagača, na mladega Danca Jonasa Vingegaarda. Celo šušlja se, da je Danec kandidat za rumeno majico. V letošnji sezoni je Vingegaard zmagal v dveh etapah in v skupnem seštevku na Coppi e Bartali dirki, ter v etapi na dirki ZAE in bil drugi na Baskiji Itzulia za Rogličem. Torej, dokazal je, da lahko v Alpah in Pirinejih pokaže vso svojo nadarjenost.
V enem mesecu se lahko zgodi še marsikaj, najbolj se bojimo poškodb favoritov in seveda tudi zvestih, najboljših pomagačev. Dejstvo je, da nas čaka najbolj zanimiva dirka v sezoni (če odštejemo olimpijsko dirko v Tokyiju). Za Slovenijo je bila lanska dirka, ko sta na koncu Slovenca zasedla prvo in drugo mesto, enostavno sanjska, vendar mnogi ugotavljajo, da bi se lahko ponovila, ne nujno v enakem vrstnem redu ... ali pač.
Jumbo-Visma in Primož Roglič si še vedno želita zmagati na Tour de Franceu. Lani smo na Touru videli moštvo, ki je zelo spominjalo na Ineos ali še prej Sky. Bili so vladarji vseh, razen zadnjih dveh etap. Letos pravijo, da bo drugače, da bodo uporabili lansko lekcijo za letošnjo sigurnejšo zmago.
Za zdaj je postava moštva za letošnjo dirko po Franciji taka: Primož Roglič (SLO), Steven Kruijswijk, Wout van Aert, Mike Teunissen, Robert Gesink (vsi Niz), Sepp Kuss (ZDA), Tony Martin (Nem), Jonas Vingegaard (Dan).
Trener in direktor moštva bo Grischa Niermann, Rogličev največji poznavalec, pravi, da bodo letos odgovornost preložili na druga moštva. To pomeni, da ne bodo vseskozi v ospredju in da ne bodo napadali pred ključnimi etapami. Spomnimo se, lani so kar polovico Toura (11 etap) nosili in branili rumeno majico. Grischa v pogovoru z ameriško kolesarsko revijo Velonews pravi, da je letos prvi zvezdnik dirke in s tem tudi favorit Tadej Pogačar in zato bodo vse oči, uprte v njegovo moštvo UAE Team Emirates. Jumbo ni prvi favorit in zato se bodo vozili v senci Pogačarjevega moštva. To je prva sprememba, ki jo bodo letos uprizorili Nizozemci.
La Planche des Belles Filles se ne more zgoditi dvakrat
Lanska taktika Jumbo Visme je bila skoraj popolna. Na koncu bitke je lahko biti general, pravijo, vendar, zmaga je splavala zgolj zaradi fantastičnega kronometra Tadeja Pogačarja. Česa podobnega nismo videli vse od leta 1989, ko je Američan Greg Lemond, zmagal že na izgubljenem Touru, in to za pičlih 8 sekund. Evforija je bila podobna, saj je zmago odnesel prav domačinu Laurentu Fignonu. Pogačar jo je odnesel rojaku, kar je malce huje, vsaj po mnenju večine navijačev. Torej planota lepih deklic je bil kraj zgodovinskega dosežka Tadeja Pogačarja, mnogi poznavalci menijo, da je kaj takega neponovljivo.
Višinski treningi in nič dirkanja
Kolesarji Jumbo Visme se že nekaj tednov temeljito pripravljajo na višinskem treningu na Sierra Nevadi v Španiji. Niermann ponavlja, da bo letos taktika drugačna. Lani so bili prepričani, da je bila prednost njihove rumene majice pred Pogačarjem zadostna, a so se ušteli. Letos ne bodo ponovili te napake, je povedal, kar pa spet napeljuje na še bolj agresivno vožnjo Primoža Rogliča. Potem je sledilo presenečenje; Grischa Niermann je objavil, da Roglič ne bo nastopil na dirki po Dafineji, ki služi kolesarjem kot generalka za Tour, nastopili pa bodo Sepp Kuss, Jonas Vingegaard in Steven Kruijswijk.
To pomeni, da bodo ključni Rogličevi pomagači lovili tekmovalni ritem pred veliko pentljo, on pa ne. Kako se bo to obneslo, je velika neznanka, saj se v mlajši zgodovini dirke po Franciji, še ni zgodilo, da bi eden od glavnih favoritov tako intenzivno dirkal v spomladanskem delu sezone potem pa dolgo nič in prišel na štart dirke povsem brez dirkalnega ritma. Primož Roglič bo letošnjo dirko štartal po dolgi tekmovalni pavzi. Tadej Pogačar pa bo dirkal najprej na domači dirki po Sloveniji in še na državnem prvenstvu. Torej bo na štart Toura 26. junija, prišel z »dirkalnima nogama«, Roglič pač ne.
Tadej Pogačar je ugnal Primoža Rogliča v šprintu 3. etape dirke po Baskiji. FOTO: Facebook/Itzulia Basque Country
Niermann pravi, da so se težko odločili za tako pripravljalno taktiko, a so prepričani, da je v tem letu najboljša, saj hočejo doseči, da se bo Roglič najbolje počutil v zadnjem, tretjem tednu dirke. Opozoriti pa je treba na še enega Rogličevega moštvenega kolega in pomagača, na mladega Danca Jonasa Vingegaarda. Celo šušlja se, da je Danec kandidat za rumeno majico. V letošnji sezoni je Vingegaard zmagal v dveh etapah in v skupnem seštevku na Coppi e Bartali dirki, ter v etapi na dirki ZAE in bil drugi na Baskiji Itzulia za Rogličem. Torej, dokazal je, da lahko v Alpah in Pirinejih pokaže vso svojo nadarjenost.
V enem mesecu se lahko zgodi še marsikaj, najbolj se bojimo poškodb favoritov in seveda tudi zvestih, najboljših pomagačev. Dejstvo je, da nas čaka najbolj zanimiva dirka v sezoni (če odštejemo olimpijsko dirko v Tokyiju). Za Slovenijo je bila lanska dirka, ko sta na koncu Slovenca zasedla prvo in drugo mesto, enostavno sanjska, vendar mnogi ugotavljajo, da bi se lahko ponovila, ne nujno v enakem vrstnem redu ... ali pač.
