Probiotiki - dobrobit ali nekoristen dodatek
Koristni učinki probiotikov se pokažejo le, če smo jih zaužili v zadostni količini in jih uživali dovolj dolgo.
Odpri galerijo
Najpogostejše probiotične bakterije so predstavniki laktobacilov in bifidobakterij, učinkoviti pa so posamezni sevi. FOTO: Shutterstock
Ali je pomembno in potrebno, da vključimo probiotik v vsakdanjo prehrano? Sporočila bolj ali manj prepričljivih oglasov, ki jih srečujemo skoraj na vsakem koraku, so nam že dobro zlezla pod kožo.
Police v trgovinah pa tudi v specializiranih prodajalnah in lekarnah se šibijo pod njihovo težo. Se kdaj vprašamo, zakaj ne bi vsak dan pojedli lončka probiotičnega jogurta, ki nam zagotavlja blagodejno delovanje na črevesje?
Zakaj bi izbrali probiotični jogurt namesto navadnega ali posegli po probiotičnih prehranskih dopolnilih? Da bi lahko odgovorili na ta vprašanja, si poglejmo vlogo probiotikov za naše zdravje in na kaj moramo biti pozorni pri njihovem nakupu, da bomo dejansko dobili tisto, za kar smo namenili denar.
Najprej nekaj o človeških prebavilih, kjer probiotiki delujejo. Naša prebavila so na gosto poseljena s številnimi mikroorganizmi. Največ jih je v končnem delu ozkega črevesja in v širokem črevesju. Njihovo število je velikansko: v samo enem gramu črevesne vsebine je milijarda mikroorganizmov. V sožitju živijo dobre bakterije in potencialno patogene, ki v normalnih razmerah (če smo zdravi) niso nevarne.
Mikrobni sistem je zelo stabilen, porušijo pa ga lahko okužbe, zdravljenje z antibiotiki, kemoterapije, obsevanja. Med rušilce zdrave črevesne flore sodi tudi stres, ki je pogosto povezan z nerednim in neuravnoteženim prehranjevanjem. Podrto ravnotežje, ki se izraža v najrazličnejših prebavnih težavah, je težko ponovno vzpostaviti. Pri tem nam lahko pomagajo probiotiki; z zaužitjem bakterij, ki so v neokrnjenem črevesju sicer same po sebi, ustvarimo normalno, zdravo črevesno floro.
In kaj so probiotiki? To so žive bakterije, ki pozitivno učinkujejo na zdravje gostitelja, če jih zaužije dovolj. Z njimi nadomestimo dobre bakterije v porušenem mikrobnem ravnotežju prebavil in hitreje odstranimo tiste, ki nam lahko škodujejo.
Kje jih najdemo? Lahko jih zaužijemo s hrano kot sestavine »funkcionalnega živila«, lahko jih uporabljamo kot prehransko dopolnilo ali kot zdravilo. Funkcionalna hrana je tista, ki daje telesu nekaj več kot osnovna –ima pozitiven učinek na zdravje. V našem primeru so to fermentirani mlečni izdelki: kislo mleko, jogurt, skuta. Prehranska dopolnila in zdravila pa vsebujejo liofolizirane probiotične mikroorganizme v obliki kapsul, tablet, praškov ali kapljic.
Najpogostejše probiotične bakterije so predstavniki laktobacilov in bifidobakterij, učinkoviti pa so posamezni sevi. V dobrih kliničnih raziskavah je dokazano, da spodbujajo delovanje prebavil, krepijo naravno odpornost in preprečujejo črevesne okužbe. Pomagajo tudi pri različnih črevesnih vnetjih, rotavirusni driski in alergijah. Ko nas doleti katera od navedenih težav in se odločimo za nakup probiotika, na kaj bodimo pozorni?
Predvsem to, kakšen probiotični izdelek potrebujemo. Različne bakterijske vrste in celo različni sevi učinkujejo različno. Ni univerzalnega probiotika za različne tegobe. Probiotik, ki preprečuje poto valno drisko, verjetno ne pomaga pri driski, povzročeni z rotavirusom. Če nismo gotovi, raje vprašajmo strokov njaka.
Če nihamo med probiotičnim in na vadnim jogurtom, se ozrimo na svoje počutje. Če je delovanje črevesja normalno, vzemimo navadnega. Po probiotičnih posezimo, če potrebujemo pomoč pri urejanju prebave, imamo drisko, se zdravimo z antibiotiki ali če smo v stiku z bolnimi; privoščimo si nekajdnevno kuro. Vzemimo izdelek, ki vsebuje tudi prebiotike, kot so inulin, oligosaharidi. Ti so hrana probiotikom.
Zavedajmo se, da učinkujejo le žive bakterije. Te morajo najprej preživeti postopke priprave in skladiščenja, nato –po zaužitju –preživeti pot skozi želodec in nazadnje učinkovati tam, kjer so potrebne –v širokem črevesju. So v izdelkih še žive in jih je dovolj? Težko je z gotovostjo odgovoriti, lahko pa upoštevamo še nekaj nasvetov.
Pazimo na rok uporabe izdelka. Izbirajmo »čim bolj sveže« in kupujmo jih sproti, kajti število živih bakterij se proti koncu roka uporabe zmanjšuje.
Koristni učinki probiotikov se pokažejo le, če smo jih zaužili v zadostni količini in jih uživali dovolj dolgo. V črevesju preživijo razmeroma kratek čas, zato jih je treba jemati redno in ves tisti čas, ko želimo, da učinkujejo.
Vedno pazljivo preverimo količino seva v pripravku. Ne bodimo presenečeni; koncentracija probiotične kulture naj bi bila milijarda ali sto milijard enot živih bakterij, ki jih moramo zaužiti na dan. Poglejmo na deklaracije izdelkov. Pred kratkim so bili v Sloveniji objavljeni rezultati neodvisne raziskave (Farmacevstki vestnik), ki je ugotavljala ustreznost sestave nekaterih probiotičnih prehranskih dopolnil in zdravil na lekarniških policah.
In kakšni so bili rezultati? Samo četrtina prehranskih dopolnil je vsebovala dovolj živih organizmov glede na deklaracijo, v približno tretjini pa sploh niso našli živih predstavnikov vseh navedenih vrst. Obe probiotični zdravili pa sta ustrezali deklaraciji. Zveza potrošnikov Slovenije pa je vzela pod drobnogled probiotične jogurte in večino (75 odstotkov od vseh) ocenila z dobro, druge pa s povprečno kakovostjo.
Nas rezultati presenečajo? Ali pa smo zaskrbljeni, da na področju prehranskih dopolnil pa tudi nekaterih živil ni ustrezno zagotovljene kakovosti? Morda ni dobro verjeti vsem blagodejnim učinkom, in to za vse težave. Raje preverimo, preden kupimo.
***
Helena Okorn, mag. farm.
Police v trgovinah pa tudi v specializiranih prodajalnah in lekarnah se šibijo pod njihovo težo. Se kdaj vprašamo, zakaj ne bi vsak dan pojedli lončka probiotičnega jogurta, ki nam zagotavlja blagodejno delovanje na črevesje?
Zakaj bi izbrali probiotični jogurt namesto navadnega ali posegli po probiotičnih prehranskih dopolnilih? Da bi lahko odgovorili na ta vprašanja, si poglejmo vlogo probiotikov za naše zdravje in na kaj moramo biti pozorni pri njihovem nakupu, da bomo dejansko dobili tisto, za kar smo namenili denar.
Kaj so probiotiki?
Najprej nekaj o človeških prebavilih, kjer probiotiki delujejo. Naša prebavila so na gosto poseljena s številnimi mikroorganizmi. Največ jih je v končnem delu ozkega črevesja in v širokem črevesju. Njihovo število je velikansko: v samo enem gramu črevesne vsebine je milijarda mikroorganizmov. V sožitju živijo dobre bakterije in potencialno patogene, ki v normalnih razmerah (če smo zdravi) niso nevarne.
Mikrobni sistem je zelo stabilen, porušijo pa ga lahko okužbe, zdravljenje z antibiotiki, kemoterapije, obsevanja. Med rušilce zdrave črevesne flore sodi tudi stres, ki je pogosto povezan z nerednim in neuravnoteženim prehranjevanjem. Podrto ravnotežje, ki se izraža v najrazličnejših prebavnih težavah, je težko ponovno vzpostaviti. Pri tem nam lahko pomagajo probiotiki; z zaužitjem bakterij, ki so v neokrnjenem črevesju sicer same po sebi, ustvarimo normalno, zdravo črevesno floro.
In kaj so probiotiki? To so žive bakterije, ki pozitivno učinkujejo na zdravje gostitelja, če jih zaužije dovolj. Z njimi nadomestimo dobre bakterije v porušenem mikrobnem ravnotežju prebavil in hitreje odstranimo tiste, ki nam lahko škodujejo.
Kje jih najdemo? Lahko jih zaužijemo s hrano kot sestavine »funkcionalnega živila«, lahko jih uporabljamo kot prehransko dopolnilo ali kot zdravilo. Funkcionalna hrana je tista, ki daje telesu nekaj več kot osnovna –ima pozitiven učinek na zdravje. V našem primeru so to fermentirani mlečni izdelki: kislo mleko, jogurt, skuta. Prehranska dopolnila in zdravila pa vsebujejo liofolizirane probiotične mikroorganizme v obliki kapsul, tablet, praškov ali kapljic.
In kaj so probiotiki? To so žive bakterije, ki pozitivno učinkujejo na zdravje gostitelja, če jih zaužije dovolj. FOTO: Getty Images/Istockphoto
Najpogostejše probiotične bakterije so predstavniki laktobacilov in bifidobakterij, učinkoviti pa so posamezni sevi. V dobrih kliničnih raziskavah je dokazano, da spodbujajo delovanje prebavil, krepijo naravno odpornost in preprečujejo črevesne okužbe. Pomagajo tudi pri različnih črevesnih vnetjih, rotavirusni driski in alergijah. Ko nas doleti katera od navedenih težav in se odločimo za nakup probiotika, na kaj bodimo pozorni?
Kaj moramo vedeti?
Predvsem to, kakšen probiotični izdelek potrebujemo. Različne bakterijske vrste in celo različni sevi učinkujejo različno. Ni univerzalnega probiotika za različne tegobe. Probiotik, ki preprečuje poto valno drisko, verjetno ne pomaga pri driski, povzročeni z rotavirusom. Če nismo gotovi, raje vprašajmo strokov njaka.
Če nihamo med probiotičnim in na vadnim jogurtom, se ozrimo na svoje počutje. Če je delovanje črevesja normalno, vzemimo navadnega. Po probiotičnih posezimo, če potrebujemo pomoč pri urejanju prebave, imamo drisko, se zdravimo z antibiotiki ali če smo v stiku z bolnimi; privoščimo si nekajdnevno kuro. Vzemimo izdelek, ki vsebuje tudi prebiotike, kot so inulin, oligosaharidi. Ti so hrana probiotikom.
Zavedajmo se, da učinkujejo le žive bakterije. Te morajo najprej preživeti postopke priprave in skladiščenja, nato –po zaužitju –preživeti pot skozi želodec in nazadnje učinkovati tam, kjer so potrebne –v širokem črevesju. So v izdelkih še žive in jih je dovolj? Težko je z gotovostjo odgovoriti, lahko pa upoštevamo še nekaj nasvetov.
Pazimo na rok uporabe izdelka. Izbirajmo »čim bolj sveže« in kupujmo jih sproti, kajti število živih bakterij se proti koncu roka uporabe zmanjšuje.
V črevesju preživijo razmeroma kratek čas, zato jih je treba jemati redno in ves tisti čas, ko želimo, da učinkujejo. FOTO: Shutterstock
Raje preverimo, preden kupimo
Koristni učinki probiotikov se pokažejo le, če smo jih zaužili v zadostni količini in jih uživali dovolj dolgo. V črevesju preživijo razmeroma kratek čas, zato jih je treba jemati redno in ves tisti čas, ko želimo, da učinkujejo.
Vedno pazljivo preverimo količino seva v pripravku. Ne bodimo presenečeni; koncentracija probiotične kulture naj bi bila milijarda ali sto milijard enot živih bakterij, ki jih moramo zaužiti na dan. Poglejmo na deklaracije izdelkov. Pred kratkim so bili v Sloveniji objavljeni rezultati neodvisne raziskave (Farmacevstki vestnik), ki je ugotavljala ustreznost sestave nekaterih probiotičnih prehranskih dopolnil in zdravil na lekarniških policah.
In kakšni so bili rezultati? Samo četrtina prehranskih dopolnil je vsebovala dovolj živih organizmov glede na deklaracijo, v približno tretjini pa sploh niso našli živih predstavnikov vseh navedenih vrst. Obe probiotični zdravili pa sta ustrezali deklaraciji. Zveza potrošnikov Slovenije pa je vzela pod drobnogled probiotične jogurte in večino (75 odstotkov od vseh) ocenila z dobro, druge pa s povprečno kakovostjo.
Nas rezultati presenečajo? Ali pa smo zaskrbljeni, da na področju prehranskih dopolnil pa tudi nekaterih živil ni ustrezno zagotovljene kakovosti? Morda ni dobro verjeti vsem blagodejnim učinkom, in to za vse težave. Raje preverimo, preden kupimo.
***
Helena Okorn, mag. farm.
