Sožitje virusa in rekreativcev
V Sloveniji se, ne glede na relativno visoko razvito stopnjo športne rekreacije in obseg tega posla pri nas, zelo malo piše o tem, kakšne so bile spremembe obnašanja uporabnikov športno-rekreativnih storitev v kontekstu bolezni Covid-19.
V Evropi je drugače, fitnes industrija in posel prostega časa sta prevelika, da bi ju ignorirali: obravnava vprašanje tveganja za obolenjem zaradi koronavirusa in s tem povezanih omejitev v zvezi s telesno dejavnostjo ljudi so bili na socialnih medijih, pa tudi v tradicionalnih, prisotna ves čas.
Ne le zaradi posla, pač pa tudi zaradi zavedanja, kako pomembno je za zdravje ljudi in potek različnih bolezni gibanje. Kako je bilo s tem pri nas? Morda je najlažji odgovor, da si skušamo v spomin priklicati vsaj en kakovosten zapis s tega področja. Vzemite si čas, naloga ni lahka ...
V zadnjih dveh letih se je pokazalo, da stanje, povezno z boleznijo Covid-19, moti normalno delovanje športnorekreacijskih centrov. Seveda je bilo najhuje ob izbruhu pandemije, ko je bilo neznank preveč.
V mnogih primerih je zamrznitev gospodarstva takrat povzročila izgubo finančne likvidnosti v številnih podjetjih, vključno s športnimi in rekreacijskimi centri. Ta podjetja so morala iskati rešitve, kako bi lahko obdržala na trgu in nadaljevala delovanje po odmrznitvi gospodarstva.
Po odprtju športnorekreacijskih objektov so bile v različnih državah vzpostavljene epidemične smernice in standardi, ki jih morajo v športno rekreacijo vpeti tudi upoštevati.
Udeleženci rekreativnih vadb se pri obisku vadbenih centrov ne počutijo popolnoma varno, ugotavljajo raziskave, zato so jih mnogi nehali obiskovati oziroma jih uporabljajo manj pogosto kot prej.
Pandemija Covid-19 je pomenila, da je bilo veliko ljudi zaprtih v svojih domovih zaradi grožnje okužbe s koronavirusom; v različnih državah so bila zaprtja javnega življenja različno dolga in tudi različno stroga. Mnogi, tudi prej redno vadeči, so postali začasno neaktivni in so veliko časa preživeli sede. To je bilo za tiste, ki so prej redno obiskovali fitnes, težko - a še precej težje pri ljudeh, ki niso veliko telovadili.
Literatura in različne raziskave so pokazale načine in oblike vedenja ljudi v času pandemije in zaprtja javnega življenja in so seveda pokazale tudi posledice telesne neaktivnosti.
Zdaj je mnogim, ki prej niso razmišljali o tem, veliko bolj jasno, da redna telesna aktivnost koristi tako našemu telesu kot umu. Vemo, da zahvaljujoč vadbi lahko znižamo visok krvni tlak in zmanjšamo tveganje za bolezni srca, sladkorno bolezen tipa 2 in številne druge bolezni.
Zanimivo je, da so raziskave ponekod pokazale, da je tudi spol pomembno vplival na oceno telesne dejavnosti v času Covid-19. Ponekod so bile ženske telesno precej bolj dejavne kot pa moški ...
Ljudje so s kljub zaprtju družbe nadaljevali s športno-rekreativnimi dejavnostmi, po odprtju klubov pa se je skoraj enako število udeležencev vrnilo v klube in fitnese. Naj ob tem omenimo, da slovenski lastniki fitnesov in vadbenih centrov opozarjajo, da je pri nas drugače ...
Dober podatek iz tujine je, da je bilo tam v eni izmed raziskav kar 85-odstotkov anketirancev telesno aktivnih. V času zaprtja so bili telesno aktivni tudi pri spletnih vadbah. Zato strokovnjaki sklepajo, da je stanje glede aktivnosti v času pandemije seveda vplivalo na prej telesno aktivne ljudi, vendar so ti ljudje v svoji dejavnosti tako odločni, da ne opuščajo telesne vadbe, ne glede na zaprtje javnega življenja. Samo upamo lahko, da j tudi pri nas tako - no, tako družbeni kot klasični mediji pri nas se s tem skoraj ne ukvarjajo.
Zagotovo pa imamo v državi vsaj to srečo, da imamo dovolj ljudi, športnih strokovnjakov, ki bodo znali oceniti stanje med in po epidemiji - ali bodo njihove ugotovitve prišle med ljudi, je pač drugo vprašanje. Bi pa morale, če želimo na novo zagnati način zdravega življenjskega sloga, ki je dokazano zdrav.
Sožitje virusa in rekreativcev ne pomeni simbioze, pač pa zgolj življenje virusa in rekreativcev; zdi se, da ga bo treba postaviti na novo.
Svetujemo pa vam, da sledite zapisanemu na spletni strani SLOfit (www.slofit.org), kjer je združeno znanje Fakultete za šport Univerze v Ljubljani.
