Učimo se borilnih veščin, lahko tudi doma
Pravilna poravnava telesa in ustrezna sproščenost ter mobilnost sklepov.
Odpri galerijo
V vsakdanjem življenju pa nam pravilna poravnava omogoča, da lahko živimo zdrav in kvaliteten način življenja brez kroničnih bolečin in gibalnih težav. FOTO: Jernej Sever
V predhodnih prispevkih smo izpostavili, da nam borilne veščine lahko pomagajo podoživljati različne elemente borbenega odziva in vzpostavljati zdravo borbeno vedenje, ki spoštuje dogovorjena pravila in borbenega partnerja. Tokrat pa bomo poskušali na osnovi danes znanih znanstvenih konceptov opredeliti telesne procese, ki omogočajo vzpostavljanje sproščene, mirne in osredotočene borbenosti.
Principi borbenega gibanja in borbene osredotočenosti, ki jih predstavljamo v teh prispevkih, so bili znani že pred več tisoč leti. Eden izmed znanih zapisov borbene izkušnje je tudi Zhuangzijev opis principa mečevanja, ki je tak »da pozabiš nase in izprazniš misli. Dovoliš, da se prikaže priložnost, zaznavaš, preden se odzoveš in s tem ujameš pravi trenutek.« Zhuangzi velja za začetnika daoizma, kar je samo še eden izmed dokazov, da so bile izkušnje iz borilnih veščina že od vsega začetka prepletene z oblikovanjem različnih življenjskih filozofij, sistemov in modrosti.
Kljub njihovemu širšemu družbenemu pomenu pa žal borilna znanja, o katerih govorimo, niso obče poznana. Ohranila so se v zelo redkih, bolj akademskih šolah borilnih veščin, predvsem v azijskem prostoru. Zaradi svoje kompleksnosti nikoli niso bila del širše družbe, ampak se jih je, podobno kot druge kompleksne meditativne, religiozne in mistične izkušnje, gojilo v zaprtih ločenih skupinah. Ker je za uspešen učni proces in prenašanje teh znanj, zelo pomemben osebni kontakt z učiteljem in ker so opisi teh izkušenj pogosto mistificirani, je bil prenos in širjenje teh znanj otežen.
V teh prispevkih bomo nakazali, da se na osnovi modernega razumevanja človeka in naših vedenj, lahko izognemo mistifikaciji omenjenih borbenih izkušenj in da lahko v veliki meri določimo telesne, miselne in čustvene procese, ki jih omogočajo. V tem prispevku se bomo osredotočili na telesne procese.
Razlaga bazičnih principov borilnih veščin, ki jih predstavljamo, je nastala na osnovi več kot 20 let sodelovanja z različnim učitelji in strokovnjaki. Na osnovi, vadbe, eksperimentiranja in različnih raziskav, ki smo jih izvedli, se je izkazalo, da morajo biti za vzpostavitev učinkovitega borbenega gibanja izpolnjeni naslednji pogoji: pravilna poravnana in sproščena drža, prostost in mobilnost posameznih sklepov, odsotnost ravnotežnostnih refleksov in anticipacij. Za ustrezno razumevanje teh pogojev, moramo najprej določiti glavne telesne procese in njihove značilnosti.
Glavni telesni procesi in njihova značilnost
Telesni ali bazičnih regulativni procesi, kakor jih imenuje ameriški nevropsiholog Damasio, so v veliki meri regulirani preko avtonomnega živčevja, potekajo spontano in se jih ne zavedamo. Mednje spadajo prirojeni tipi odzivov, refleksi, regulacije metabolizma, uravnavanje ustrezne telesne temperature, srčnega utripa, sladkorja v krvi in nivoja krvnega tlaka ter tudi procesi, ki omogočajo pokončno držo, hojo in gibanje.
Čeprav je z ustreznimi tehnikami in vadbami mogoče vplivati na bazične regulativne mehanizme, je proces dolgotrajen in počasen. Prosti potapljači s pomočjo ustrezne vadbe sprožijo tako imenovan potapljaški refleks, ki upočasni srčni utrip in omogoča manjšo porabo kisika ter posledično globlje potope. Danski ekstremni športnik Wim Hof je razvil metodo, ki mu omogoča, da nadzoruje telesno temperaturo in lahko več ur zdrži v ledeni vodi in nadzoruje tudi svoj imunski sistem. Njegova dokaj enostavna metoda je primerna tudi za uporabo v vsakdanjem življenju. Zato, da dosežemo želeni učinek, pa jo je potrebno redno in dolgotrajno izvajati.
Na podoben način lahko vplivamo tudi na naše gibalne procese. Tudi zapletene gibalne elemente osvojimo le, če izvedemo veliko število pravilnih in ustreznih ponovitev. Zato, da lahko predvidimo in pretentamo refleksne odzive borbenega partnerja, moramo sami spremeniti naše običajne gibalne odzive in vzorce.
Pravilna poravnava telesa je eden izmed poglavitnih pogojev, ki nam omogoča učinkovito gibanje v borilni veščini in v vsakdanjem življenju. Pravilna poravnava skeleta, telesu omogoča, da se zunanjim silam upira s čim manjšo porabo energije. Če je skelet pravilno poravnan, nudi ustrezno podporo telesu, hkrati pa podpira tudi zunanje sile, ki pritiskajo na telo.
Dober primer, na katerem lahko ponazorimo pomen pravilne poravnave, je prenašanja tovora na glavi, ki je še danes ustaljena praksa v mnogih delih sveta. Večinoma ženske na glavah prenašajo bremena težka do 70% njihove teže več kilometrov daleč. To lahko počnejo brez večjih poškodb le v primeru pravilno poravnane in sproščene drže, ki omogoča, da skelet podpira njihovo telo in še breme, ki ga nosijo na glavi. Mišice se v tem primeru uporabljajo samo za premikanje telesa in za ohranjanje ustrezne drže. Manjše nepravilnosti v drži povzročijo odvečne navore na posameznih sklepih, posledično pa odvečno aktivacijo posameznih mišičnih skupin, ki vodi v kronične bolečine, sčasoma pa je lahko tudi vzrok poškodb in obrab posameznih sklepov.
Vzpostavljanje pravilne poravnave ni omejeno samo na navpično smer, ampak se lahko pravilno poravnamo tudi na sile, ki na telo pritiskajo iz drugih smeri. Učinkovito gibanje v borilni veščini je tako tesno povezano z ohranjanjem pravilne poravnave. Ker mišice uporabljamo samo za premikanje in ustrezno nastavljanje skeleta, varčujemo z energijo in ne potrebujemo velike fizične moči. Borimo se tako, kot da bi se popraskali po laseh, kakor se je ilustrativno izrazil eden izmed mojih učiteljev Irie Hirokazu. Starejši in šibkejši ljudje se na ta način lahko obranijo precej močnejšega napadalca.
V vsakdanjem življenju pa nam pravilna poravnava omogoča, da lahko živimo zdrav in kvaliteten način življenja brez kroničnih bolečin in gibalnih težav.
Za dodatno ilustracijo lahko učinkovit in neučinkovit način borbe ali gibanja primerjamo s prenašanjem 40 kg tovora na glavi ali v naročju. Tovor na glavi je lahko ustrezno podprt s skeletom medtem, ko moramo tovor v naročju v velik meri držati z mišicami. Z razvojem ustrezne tehnike hoje, bi tovor na glavi lahko nosili tudi po več kilometrov, v naročju pa to brez resnih posledic, ne bi bilo mogoče.
Obstajajo tudi enostavni načini, s katerimi lahko preverjamo pravilno poravnavo. Stopimo na stol in partnerja preko ramen počasi pritisnemo v navpični smeri, če njegovo telo zaniha ali pokončno držo ohranja z odvečno mišično napetostjo pomeni, da ni pravilno poravnan.
Partnerju lahko tudi enostavno pomagamo, da vzpostavi pravilno poravnavo. Z bočne strani morajo biti njegovo rame, kolk in gleženj poravnani v navpični ravni liniji. Izvedbo testa si lahko ogledate tudi na video posnetku.
Pravilna poravnava ima še eno pomembno značilnost. Učinkuje samo v točno določeni smeri, takoj ko se smer sile spremeni, moramo naše telo na novo nastaviti. Zato da lahko skelet in telo ustrezno nastavljamo in vzpostavljamo pravilno poravnavo, morajo sklepi ostati gibljivi in mobilni, pri čemer pa nas lahko ovira slaba gibljivost in nenatančni ali neustrezni gibalni vzorci.
Človeško telo je sestavljeno iz množice delov in sklepov, ki omogočajo veliko prostost gibanja. Dele telesa lahko krčimo, iztegujemo, obračamo, kar dopušča mnogo gibalnih možnosti, hkrati pa predstavlja zelo velik izziv za naš motorični sistem. Kompleksnost našega gibalnega sistema lahko ponazorimo s težavami, s katerimi se na nivoju posnemanja človeškega gibanja sooča moderna robotika. Če je šahovski program lahko že v 90 letih prejšnjega stoletja premagal šahovskega velemojstra, roboti še danes le s težavo posnemajo človeško gibanje.
Ruski raziskovalec Bernstein je že v 70 letih ugotovil, da problem skoraj neskončnih gibalni možnost, ki jih dopušča naš mišično skeletni sistem, živčni sistem rešuje tako, da se oblikujejo mišične sinergije ali bolj enostavno, gibalni vzorci. To so programi, ki se sprožijo pod določenimi pogoji. Nekateri so naučeni, nekateri prirojeni. Omogočajo pa nam poenostavitev in avtomatizacijo našega gibanja.
Gibalni vzorci nam tako omogočajo ohranjanje ravnotežja, hojo, tek, vožnjo s kolesom in druge bolj zapletene gibalne naloge, ki se jih naučimo s ponavljanjem in vadbo. Na osnovi anticipacij naš motorični sistem predvidi motnjo in z aktivacijo določenih mišičnih sinergij pripravi telo na ustrezen odziv. Predhodno se lahko pripravimo na lasten gib, na to da ulovimo žogo, da odpremo vrata, dvignemo težak tovor ali se ubranimo pred napadom.
Izkaže pa se, da so lahko gibalni vzorci in anticipacije v določenih situacijah tudi ovira. V borilni veščinah nas gibalni vzorci ovirajo pri vzpostavljanju pravilne poravnave. Anticipacije pa borbenemu partnerju omogočajo, da manipulira za našimi ravnotežnostnimi strategijami in nas brez uporabe moči, destabilizira.
Zmanjšana prostost gibanja in oblikovanje neustreznih gibalnih vzorcev ima neposreden vpliv tudi na vsakdanje življenje. Nepravilna drža, nesproščeno gibanje, slaba poravnava telesa vplivajo na naše počutje, samozavest in predstavljajo enega glavnih razlogov za nastanek kroničnih bolečin, poškodb in bolezni.
Vadba pravilne poravnave, sproščenosti in širjenje prostosti našega gibanja torej ni pomembna samo iz vidika učinkovitega gibanja v borilnih veščinah, ampak nam pomaga živeti bolj zdravo in kvalitetno življenje.
Izkušnja učinkovitega gibanja iz borilnih veščin je pomembna predvsem zato, ker nam lahko pomaga razumeti in obuditi gibalni potencial, ki ga naše telo ima, vendar ga z oblikovanjem gibalnih vzorcev do neke mere izgubimo. Ker lahko podobne procese zasledimo tudi na področju naših čustev, navad in prepričanj lahko s pomočjo ustreznega razumevanja učinkovitega borbenega odziva, oblikujemo tudi vadbene modele, ki nam pomagajo vzpostavljati čustveno in miselno nevtralnost ter nam pomagajo na nov način dojemati naš življenjski prostor.
Pomembna, a žal skoraj izgubljena znanja
Principi borbenega gibanja in borbene osredotočenosti, ki jih predstavljamo v teh prispevkih, so bili znani že pred več tisoč leti. Eden izmed znanih zapisov borbene izkušnje je tudi Zhuangzijev opis principa mečevanja, ki je tak »da pozabiš nase in izprazniš misli. Dovoliš, da se prikaže priložnost, zaznavaš, preden se odzoveš in s tem ujameš pravi trenutek.« Zhuangzi velja za začetnika daoizma, kar je samo še eden izmed dokazov, da so bile izkušnje iz borilnih veščina že od vsega začetka prepletene z oblikovanjem različnih življenjskih filozofij, sistemov in modrosti.
Kljub njihovemu širšemu družbenemu pomenu pa žal borilna znanja, o katerih govorimo, niso obče poznana. Ohranila so se v zelo redkih, bolj akademskih šolah borilnih veščin, predvsem v azijskem prostoru. Zaradi svoje kompleksnosti nikoli niso bila del širše družbe, ampak se jih je, podobno kot druge kompleksne meditativne, religiozne in mistične izkušnje, gojilo v zaprtih ločenih skupinah. Ker je za uspešen učni proces in prenašanje teh znanj, zelo pomemben osebni kontakt z učiteljem in ker so opisi teh izkušenj pogosto mistificirani, je bil prenos in širjenje teh znanj otežen.
V teh prispevkih bomo nakazali, da se na osnovi modernega razumevanja človeka in naših vedenj, lahko izognemo mistifikaciji omenjenih borbenih izkušenj in da lahko v veliki meri določimo telesne, miselne in čustvene procese, ki jih omogočajo. V tem prispevku se bomo osredotočili na telesne procese.
Telesni procesi v ozadju sproščenega in učinkovitega borbenega odziva
Razlaga bazičnih principov borilnih veščin, ki jih predstavljamo, je nastala na osnovi več kot 20 let sodelovanja z različnim učitelji in strokovnjaki. Na osnovi, vadbe, eksperimentiranja in različnih raziskav, ki smo jih izvedli, se je izkazalo, da morajo biti za vzpostavitev učinkovitega borbenega gibanja izpolnjeni naslednji pogoji: pravilna poravnana in sproščena drža, prostost in mobilnost posameznih sklepov, odsotnost ravnotežnostnih refleksov in anticipacij. Za ustrezno razumevanje teh pogojev, moramo najprej določiti glavne telesne procese in njihove značilnosti.
Glavni telesni procesi in njihova značilnost
Telesni ali bazičnih regulativni procesi, kakor jih imenuje ameriški nevropsiholog Damasio, so v veliki meri regulirani preko avtonomnega živčevja, potekajo spontano in se jih ne zavedamo. Mednje spadajo prirojeni tipi odzivov, refleksi, regulacije metabolizma, uravnavanje ustrezne telesne temperature, srčnega utripa, sladkorja v krvi in nivoja krvnega tlaka ter tudi procesi, ki omogočajo pokončno držo, hojo in gibanje.
Čeprav je z ustreznimi tehnikami in vadbami mogoče vplivati na bazične regulativne mehanizme, je proces dolgotrajen in počasen. Prosti potapljači s pomočjo ustrezne vadbe sprožijo tako imenovan potapljaški refleks, ki upočasni srčni utrip in omogoča manjšo porabo kisika ter posledično globlje potope. Danski ekstremni športnik Wim Hof je razvil metodo, ki mu omogoča, da nadzoruje telesno temperaturo in lahko več ur zdrži v ledeni vodi in nadzoruje tudi svoj imunski sistem. Njegova dokaj enostavna metoda je primerna tudi za uporabo v vsakdanjem življenju. Zato, da dosežemo želeni učinek, pa jo je potrebno redno in dolgotrajno izvajati.
Na podoben način lahko vplivamo tudi na naše gibalne procese. Tudi zapletene gibalne elemente osvojimo le, če izvedemo veliko število pravilnih in ustreznih ponovitev. Zato, da lahko predvidimo in pretentamo refleksne odzive borbenega partnerja, moramo sami spremeniti naše običajne gibalne odzive in vzorce.
Pomen pravilne poravnave telesa
Pravilna poravnava telesa je eden izmed poglavitnih pogojev, ki nam omogoča učinkovito gibanje v borilni veščini in v vsakdanjem življenju. Pravilna poravnava skeleta, telesu omogoča, da se zunanjim silam upira s čim manjšo porabo energije. Če je skelet pravilno poravnan, nudi ustrezno podporo telesu, hkrati pa podpira tudi zunanje sile, ki pritiskajo na telo.
Dober primer, na katerem lahko ponazorimo pomen pravilne poravnave, je prenašanja tovora na glavi, ki je še danes ustaljena praksa v mnogih delih sveta. Večinoma ženske na glavah prenašajo bremena težka do 70% njihove teže več kilometrov daleč. To lahko počnejo brez večjih poškodb le v primeru pravilno poravnane in sproščene drže, ki omogoča, da skelet podpira njihovo telo in še breme, ki ga nosijo na glavi. Mišice se v tem primeru uporabljajo samo za premikanje telesa in za ohranjanje ustrezne drže. Manjše nepravilnosti v drži povzročijo odvečne navore na posameznih sklepih, posledično pa odvečno aktivacijo posameznih mišičnih skupin, ki vodi v kronične bolečine, sčasoma pa je lahko tudi vzrok poškodb in obrab posameznih sklepov.
Pravilna poravnava v borilnih veščinah
Vzpostavljanje pravilne poravnave ni omejeno samo na navpično smer, ampak se lahko pravilno poravnamo tudi na sile, ki na telo pritiskajo iz drugih smeri. Učinkovito gibanje v borilni veščini je tako tesno povezano z ohranjanjem pravilne poravnave. Ker mišice uporabljamo samo za premikanje in ustrezno nastavljanje skeleta, varčujemo z energijo in ne potrebujemo velike fizične moči. Borimo se tako, kot da bi se popraskali po laseh, kakor se je ilustrativno izrazil eden izmed mojih učiteljev Irie Hirokazu. Starejši in šibkejši ljudje se na ta način lahko obranijo precej močnejšega napadalca.
V vsakdanjem življenju pa nam pravilna poravnava omogoča, da lahko živimo zdrav in kvaliteten način življenja brez kroničnih bolečin in gibalnih težav.
Za dodatno ilustracijo lahko učinkovit in neučinkovit način borbe ali gibanja primerjamo s prenašanjem 40 kg tovora na glavi ali v naročju. Tovor na glavi je lahko ustrezno podprt s skeletom medtem, ko moramo tovor v naročju v velik meri držati z mišicami. Z razvojem ustrezne tehnike hoje, bi tovor na glavi lahko nosili tudi po več kilometrov, v naročju pa to brez resnih posledic, ne bi bilo mogoče.
Preverimo pravilno poravnavo doma
Obstajajo tudi enostavni načini, s katerimi lahko preverjamo pravilno poravnavo. Stopimo na stol in partnerja preko ramen počasi pritisnemo v navpični smeri, če njegovo telo zaniha ali pokončno držo ohranja z odvečno mišično napetostjo pomeni, da ni pravilno poravnan.
Partnerju lahko tudi enostavno pomagamo, da vzpostavi pravilno poravnavo. Z bočne strani morajo biti njegovo rame, kolk in gleženj poravnani v navpični ravni liniji. Izvedbo testa si lahko ogledate tudi na video posnetku.
Pravilna poravnava ima še eno pomembno značilnost. Učinkuje samo v točno določeni smeri, takoj ko se smer sile spremeni, moramo naše telo na novo nastaviti. Zato da lahko skelet in telo ustrezno nastavljamo in vzpostavljamo pravilno poravnavo, morajo sklepi ostati gibljivi in mobilni, pri čemer pa nas lahko ovira slaba gibljivost in nenatančni ali neustrezni gibalni vzorci.
FOTO: Jernej Sever
Oblikovanje in spreminjanje gibalnih vzorcev
Človeško telo je sestavljeno iz množice delov in sklepov, ki omogočajo veliko prostost gibanja. Dele telesa lahko krčimo, iztegujemo, obračamo, kar dopušča mnogo gibalnih možnosti, hkrati pa predstavlja zelo velik izziv za naš motorični sistem. Kompleksnost našega gibalnega sistema lahko ponazorimo s težavami, s katerimi se na nivoju posnemanja človeškega gibanja sooča moderna robotika. Če je šahovski program lahko že v 90 letih prejšnjega stoletja premagal šahovskega velemojstra, roboti še danes le s težavo posnemajo človeško gibanje.
Ruski raziskovalec Bernstein je že v 70 letih ugotovil, da problem skoraj neskončnih gibalni možnost, ki jih dopušča naš mišično skeletni sistem, živčni sistem rešuje tako, da se oblikujejo mišične sinergije ali bolj enostavno, gibalni vzorci. To so programi, ki se sprožijo pod določenimi pogoji. Nekateri so naučeni, nekateri prirojeni. Omogočajo pa nam poenostavitev in avtomatizacijo našega gibanja.
Gibalni vzorci nam tako omogočajo ohranjanje ravnotežja, hojo, tek, vožnjo s kolesom in druge bolj zapletene gibalne naloge, ki se jih naučimo s ponavljanjem in vadbo. Na osnovi anticipacij naš motorični sistem predvidi motnjo in z aktivacijo določenih mišičnih sinergij pripravi telo na ustrezen odziv. Predhodno se lahko pripravimo na lasten gib, na to da ulovimo žogo, da odpremo vrata, dvignemo težak tovor ali se ubranimo pred napadom.
FOTO: Jernej Sever
Izkaže pa se, da so lahko gibalni vzorci in anticipacije v določenih situacijah tudi ovira. V borilni veščinah nas gibalni vzorci ovirajo pri vzpostavljanju pravilne poravnave. Anticipacije pa borbenemu partnerju omogočajo, da manipulira za našimi ravnotežnostnimi strategijami in nas brez uporabe moči, destabilizira.
Zmanjšana prostost gibanja in oblikovanje neustreznih gibalnih vzorcev ima neposreden vpliv tudi na vsakdanje življenje. Nepravilna drža, nesproščeno gibanje, slaba poravnava telesa vplivajo na naše počutje, samozavest in predstavljajo enega glavnih razlogov za nastanek kroničnih bolečin, poškodb in bolezni.
Pomen vadbe pravilne poravnave in sproščenega gibanja
Vadba pravilne poravnave, sproščenosti in širjenje prostosti našega gibanja torej ni pomembna samo iz vidika učinkovitega gibanja v borilnih veščinah, ampak nam pomaga živeti bolj zdravo in kvalitetno življenje.
Izkušnja učinkovitega gibanja iz borilnih veščin je pomembna predvsem zato, ker nam lahko pomaga razumeti in obuditi gibalni potencial, ki ga naše telo ima, vendar ga z oblikovanjem gibalnih vzorcev do neke mere izgubimo. Ker lahko podobne procese zasledimo tudi na področju naših čustev, navad in prepričanj lahko s pomočjo ustreznega razumevanja učinkovitega borbenega odziva, oblikujemo tudi vadbene modele, ki nam pomagajo vzpostavljati čustveno in miselno nevtralnost ter nam pomagajo na nov način dojemati naš življenjski prostor.
