Prefinjena posodobitev
Mazda6 karavan: Tudi po šestih letih nima gub
Odpri galerijo
Nissan qashqai je letos dobil predvsem manj vidne osvežitve, kot sta nov 1,3-litrski bencinski motor in dvosklopčni samodejni menjalnik DCT. Foto Boštjan Okorn
Srednje veliki karavani so izumirajoča vrsta, a mazda6 se ne vda. Po dobrih šestih letih od zamenjave generacij so ji vdihnili dobršno mero sodobnosti, pri čemer so zunanjost le prefinjeno izpilili, saj avtomobil oblikovno še zdaleč ni zastarel. Bolj so se posvetili notranjosti in varnostni opremi.
Prepoznavna zunanja podoba ima drugačno mrežo hladilnika in bolj poudarjeno kromirano obrobo. Mazda6 ostaja športni potovalnik, v karavanski različici zadaj celo malce spominja na shooting brake, čeprav je za to obliko skoraj predolga (4,87 metra). V položnem zadku se ne skriva rekordno veliko prostora za prtljago (490 litrov s postavljenimi sedeži). Je pa prtljažnik zgledno obdelan in lepo oblikovan, da ga je mogoče optimalno zapolniti. Lahko rečete, da sem razvajen, a nekako sem pričakoval, da se bodo prtljažna vrata dvignila samodejno – navsezadnje niso ravno med najlažjimi. Je pa ostal samodejni sistem dvigovanja pokrivala, kar večinoma pride zelo prav. Le ob prevozu daljših predmetov je treba pokrivalo iztakniti.
Svojo zrelost kaže mazda6 v notranjosti, ki je po zadnji obnovi prečiščena, prevladujejo ravne linije, a ni videti pusta. Na sredini je nemoteče štrleč zaslon na dotik, upravljanje infozabavne naprave pa je vendarle bolj prikladno z vrtljivim gumbom in tipkami med sprednjima sedežema. Voznik ima pred seboj po novem prosojni zaslon, na katerem lahko vidi vse najpomembnejše informacije, prostor z merilniki je klasičen, a to pomeni tudi pregleden, čeprav moram priznati, da mi kakšna podrobnost, povezana s potovalnim računalnikom in dostopom do njegovih podatkov, ni najbolj všeč.
Nobene večje zamere pa ne morem pripisati motorju, ki je samosvoj predstavnik dizelskih agregatov. S prostornino 2,2 litra je med večjimi, moč 135 kW pa v povezavi s »samo« šeststopenjskim samodejnim menjalnikom omogoča tako dinamično kot mirno družinsko vožnjo. V prvem primeru bo voznik morda kdaj posegel tudi po obvolanskih ročicah, čeprav je v resnici sodelovanje med menjalnikom in motorjem zgledno. Mazda6 ostaja med najbolj prijetno voznimi avtomobili, saj daje prijazno mehak občutek, kar pa ne pomeni, da se maje ali v ovinkih nagiba. V današnjih časih voznika preseneti sorazmerno nizko sedenje, a to samo omogoča boljše zlitje z avtomobilom.
Čeprav se morda zastavlja vprašanje, ali je prenovljena mazda6 sploh toliko drugačna, da bi se zamenjava splačala, pa je vanjo vgrajene toliko sodobne tehnike, da dileme ne more biti. Od kakovostnih prilagodljivih žarometov do asistenčnih sistemov in 360-stopinjskega prikaza kamere, da o radarskem tempomatu, ki, kajpak, deluje do ustavitve in še naprej, sploh ne govorimo. Le pri porabi goriva se z mazdami nekako ne najdem. Šestica je v povprečju porabila blizu sedmih litrov na 100 km, kar se morda ne sliši veliko, a pri potovalnem karavanu z dizelskim motorjem bi si vendarle želel vsaj za pol litra, če ne že liter manjšo porabo. Ali pa imam prevelika pričakovanja?
Prepoznavna zunanja podoba ima drugačno mrežo hladilnika in bolj poudarjeno kromirano obrobo. Mazda6 ostaja športni potovalnik, v karavanski različici zadaj celo malce spominja na shooting brake, čeprav je za to obliko skoraj predolga (4,87 metra). V položnem zadku se ne skriva rekordno veliko prostora za prtljago (490 litrov s postavljenimi sedeži). Je pa prtljažnik zgledno obdelan in lepo oblikovan, da ga je mogoče optimalno zapolniti. Lahko rečete, da sem razvajen, a nekako sem pričakoval, da se bodo prtljažna vrata dvignila samodejno – navsezadnje niso ravno med najlažjimi. Je pa ostal samodejni sistem dvigovanja pokrivala, kar večinoma pride zelo prav. Le ob prevozu daljših predmetov je treba pokrivalo iztakniti.
...
Svojo zrelost kaže mazda6 v notranjosti, ki je po zadnji obnovi prečiščena, prevladujejo ravne linije, a ni videti pusta. Na sredini je nemoteče štrleč zaslon na dotik, upravljanje infozabavne naprave pa je vendarle bolj prikladno z vrtljivim gumbom in tipkami med sprednjima sedežema. Voznik ima pred seboj po novem prosojni zaslon, na katerem lahko vidi vse najpomembnejše informacije, prostor z merilniki je klasičen, a to pomeni tudi pregleden, čeprav moram priznati, da mi kakšna podrobnost, povezana s potovalnim računalnikom in dostopom do njegovih podatkov, ni najbolj všeč.
...
Nobene večje zamere pa ne morem pripisati motorju, ki je samosvoj predstavnik dizelskih agregatov. S prostornino 2,2 litra je med večjimi, moč 135 kW pa v povezavi s »samo« šeststopenjskim samodejnim menjalnikom omogoča tako dinamično kot mirno družinsko vožnjo. V prvem primeru bo voznik morda kdaj posegel tudi po obvolanskih ročicah, čeprav je v resnici sodelovanje med menjalnikom in motorjem zgledno. Mazda6 ostaja med najbolj prijetno voznimi avtomobili, saj daje prijazno mehak občutek, kar pa ne pomeni, da se maje ali v ovinkih nagiba. V današnjih časih voznika preseneti sorazmerno nizko sedenje, a to samo omogoča boljše zlitje z avtomobilom.
Čeprav se morda zastavlja vprašanje, ali je prenovljena mazda6 sploh toliko drugačna, da bi se zamenjava splačala, pa je vanjo vgrajene toliko sodobne tehnike, da dileme ne more biti. Od kakovostnih prilagodljivih žarometov do asistenčnih sistemov in 360-stopinjskega prikaza kamere, da o radarskem tempomatu, ki, kajpak, deluje do ustavitve in še naprej, sploh ne govorimo. Le pri porabi goriva se z mazdami nekako ne najdem. Šestica je v povprečju porabila blizu sedmih litrov na 100 km, kar se morda ne sliši veliko, a pri potovalnem karavanu z dizelskim motorjem bi si vendarle želel vsaj za pol litra, če ne že liter manjšo porabo. Ali pa imam prevelika pričakovanja?
