Ko ti Gordon Ramsay sedemnajst ur diha za ovratnik

Angela Hartnett velja za eno najbolj cenjenih in občudovanih kuharskih mojstric v Veliki Britaniji. Ne po naključju učenko in varovanko Gordona Ramsayja zmeraj omenjajo kot članico otoške prve lige, čeprav ima le eno Michelinovo zvezdico. Pred leti je ustvarila poseben piknik za goste kraljeve lože na najbolj prestižnem prizorišču konjskih dirk na svetu, Royal Ascot. V njenih žilah, se rada pohvali, teče italijanska kri, njeni meniji v londonski restavraciji Murano tega ne skrivajo. Svoje kuhanje opisuje s tremi besedami: sezonsko, nezapleteno, okusno.

Stari starši Angele Hartnett po materini strani so po prvi svetovni vojni iz vasice Bardi blizu Parme emigrirali v Wales, zato je odraščala tako, da jo je babica zgodaj, že pri desetih, enajstih letih, naučila narediti sveže testenine, speči kruh, skuhati bolonjsko omako ali klasično kremasto rižoto. »Z nono sva skupaj delali torteline, za božič pa aneline, celo ko sem že hodila na kolidž, me je poklicala in sem morala priti domov in ji pomagati.«



Angela Hartnett je na politehniki univerze Cambridge dokončala študij moderne zgodovine, takoj po diplomi pa si je našla prva dela, najprej v hotelu v Cambridgeu, kjer je bila v Midsummer House zgolj natakarica, nato v hotelu Sandy Lane na Barbadosu, kjer je prvič začela kot kuharica. Potem je prišel njen veliki trenutek, zares ognjeni krst – prijavila se je na enodnevno poskusno kuhanje v prvi restavraciji Gordona Ramsayja Aubergine.
 

Edina ženska v »Vietnamu«

Preklinjajoči mačo Ramsay je pred leti bleknil, da »ženske ne znajo kuhati, pa če jim gre za življenje«, a je to izjavo potem precejkrat preklical s svojimi odločitvami, v kuhinjah svojih restavracij je odkril talente, kakršni sta Clare Smyth (postavil jo je kot glavno v svoji najboljši, trizvezdični londonski restavraciji na Royal Hospital Road) in Gemma Tuley, unikatni kuharici, zmožni preživeti v najboljših profesionalnih kuhinjah, kjer se dela po petnajst do sedemnajst ur in vate ves čas renčijo nori moški.

Angela Hartnett je preživela vse psihološke vojne, ko jo je Ramsay sprejel v kuhinjo restavracije Aubergine in lajal vanjo po šest dni na teden. Tej kuhinji so londonski kuharji pravili Vietnam in v njej ni bilo lahko preživeti daljše obdobje, devet od desetih zaposlenih se je običajno poslovilo že po kratkem času. Mladi kolega Marcus Wareing, ki je danes nespregledljivo ime otoškega kuhanja, je takrat prerokoval in stavil, da Angela Hartnett, takrat edina ženska v kuhinji Aubergine, ne bo zdržala več kot teden dni.

»Všeč mi je bilo delati za Gordona, takrat ni bil tiste vrste chef, ki pride v kuhinjo opoldan in gre domov ob treh, ves čas je delal z nami in nas ogromno naučil. Bilo pa je naporno, začenjali smo ob sedmih zjutraj in odšli iz kuhinje uro po polnoči, šest dni v tednu. Res sem bila izmučena, Gordon je ves čas bdel nad mano, me prepričeval, da zmorem več, na njegovo kričanje se nisem odzvala z jokom ali prizadetostjo, pomagalo je le vselej reči: ja, chef, ja, Gordon. Ljudje si mislijo, da je Ramsay pošast, a tak je le v kuhinji, pa še tam mu lahko kljubuješ s trmo, s trdno odločenostjo. Zmeraj me sprašujejo, kako je biti z njim v kuhinji, in lahko bi rekla, da je prasec. Ne, šalim se, v resnici je zelo prijazen moški, gentleman, darežljiv. Vztrajala sem pri njem, ker sem po naravi odločna, predvsem pa sem želela kuhati.«


 

Chef je chef ne glede na spol

Tudi z njeno pomočjo je Aubergine v tistem letu dobila prvo Michelinovo zvezdico. Ramsay jo je potem napotil na Škotsko v restavracijo Amaryllis, v Dubaj, kjer je pomagala na pot njegovi restavraciji Verre, potem pa je zakuhala prvo Michelinovo zvezdico v restavraciji prestižnega londonskega hotela The Connaught, kuhala je tudi v restavracijah Zaffarano in L’Oranger ter v Petrusu, ki ga je pod okriljem Ramsayjevega imperija vodil Wareing. Tam je po sedmih mesecih postala glavna kuharica in pomagala prikuhati prvo zvezdico. Spol je pri tem ni oviral, čeprav je na Otoku med profesionalnimi kuharji le dvajset odstotkov žensk, pravi.

Po sedemnajstih letih pri Ramsayju je šla na svoje, odkupila je njegov delež v restavraciji Murano v Mayfairu, ki sta jo skupaj odprla dve leti prej – in po štirih mesecih prejela Michelinovo zvezdico. V tekmovalnem svetu visoke kuhinje je Angela Hartnett nekaj posebnega s svojimi stališči stare šole: »Rada kuham, rada jem in rada imam prijateljstvo, ki se naplete v kuhinji. Nikdar nisem v sozvočju s trendi v kuharskem poslu, saj sledim okusom, ki so všeč meni. Ne nazadnje ljudi ne zanimajo pireji, geli in pene ali to, da je rdeča pesa podobna paradižniku. Mislim, da imajo ljudje radi pravo kuhanje. Moja filozofija je preprosta: najboljše sezonske sestavine je treba pripraviti tako preprosto, da iz jedi sijejo njihovi avtentični okusi.« Edino, kar Angela Hartnett obžaluje, je, da se z možem Neilom Borthwickom, ki ga je spoznala v kuhinji hotela The Connaught, ni pravočasno odločila za otroka. »Sicer pa sem zadovoljna z vsem, kar se dogaja.«