Zamrznjena sadje in zelenjava sta lahko za uživanje bolj primerna kot sveža
Zamrznitev sadja in zelenjave ne poškoduje, temveč nam omogoča, da ju pojemo v obliki, ki je z nutricističnega vidika približek najboljšemu, morda celo boljše od svežega.
Odpri galerijo
Če sadja ne pojemo v dnevu ali dveh, je z vidika hranil bolje, da ga zamrznemo. FOTO: Shutterstock
Ali je v vaših spominih na otroštvo tudi ta, ko so vam starši ali pa učitelji v šoli govorili, kako pomembno je, da uživamo sveže sadje in zelenjavo? Četudi se prehranjevalni trendi spreminjajo – tudi z roko v roki z napredkom znanosti in raziskav –, občasno naletimo na raziskavo, ki nas nekoliko preseneti. Ena teh je komparativna študija, izsledki katere kažejo, da lahko zamrznjena sadje in zelenjava vsebujeta enako, včasih pa celo več vitaminov kot sveža, izsledke študije povzema CNN.
Zamrznitev sadja nam omogoča ozimnico – daje nam možnost, da tudi pozimi uživamo v nesezonskih sadovih: denimo v češnjah in borovnicah. Zamrznitev sadja oziroma zelenjave ne poškoduje, temveč nam omogoča, da ga pojemo v obliki, ki je z nutricističnega vidika približek najboljšemu, morda celo boljše od svežega, ugotavljajo avtorji že nekaj let stare študije, objavljene v Journal of Agricultural and Food Chemistry.
»Pri shranjevanju živil je zamrznitev eden od najboljših načinov, pri katerem se v hrani vzdržujejo hranila,« je pojasnil avtor študije Ali Bouzari, kulinarični znanstvenik in avtor knjige: Ingredient: Unveliling the Essential Elements of Food – Sestavina: Odkrivanje bistvenih elementov hrane. »Če si sveže zelenjave ali sadja ne morete privoščiti ali pa to ni na voljo, je pomembno, da se ljudje zavedajo, da je njuna zamrznjena različica dobra alternativa.«
Pri zamrzovanju rastlin se torej ohranijo njena koristna hranila, ki pomagajo pri zaščiti pred boleznimi, je pojasnila Mary Ann Lila, direktorica inštituta Plants for Human Health Institute univerze v severni Karolini.
Če sadja ne pojemo v dnevu ali dveh, je bolje, da ga zamrznemo. V živilskopredelovalni industriji namreč sadje potrgajo, ko je najbolj zrelo, in nato hitro zamrznejo in pakirajo v atmosferi dušika – ta pomaga, da se ohranijo hranila, ki jih kisik razgrajuje, pojasnjuje rastlinska fiziologinja Gene Lester. Podobno je z zelenjavo, le da to najprej blanširajo (na hitro prekuhajo), visoke temperature vode med 90 in 95 stopinjami Celzija pa uničijo encime, ki povzročajo razbarvanje oziroma gnitje ter izgubo okusa. Prekuhavanje spremeni tudi strukturo vlaknin in zelenjavo omehča, se pa na žalost lahko pri tem izgubi do petdeset odstotkov vitamina C, dodaja Lesterjeva.
Zelenjavo in sadje, ki sta namenjena za takojšnjo uporabo, ponavadi naberejo še povsem nezrela, ko v sebi še nimata toliko hranil, saj morata prestati še transport na različne konce sveta. Prednost zamrzovanja je prav ta, da sta sadje in zelenjava pobrana, ko sta zrela in imata najboljše lastnosti, pojasnjujejo v prispevku. Pri transportu, ki lahko traja več dni, so rastline izpostavljene kisiku, ki koristna hranila razgradi.
Sogovorniki sicer dodajajo, da sta boljša alternativa sveža sadje in zelenjava z bližnjih kmetij, saj transport ne traja tako dolgo. Kljub temu pa morata biti zaužita v istem dnevu oziroma v le nekaj dneh – po petih ali več dneh je enačba spet drugačna.
Zamrznitev sadja nam omogoča ozimnico – daje nam možnost, da tudi pozimi uživamo v nesezonskih sadovih: denimo v češnjah in borovnicah. Zamrznitev sadja oziroma zelenjave ne poškoduje, temveč nam omogoča, da ga pojemo v obliki, ki je z nutricističnega vidika približek najboljšemu, morda celo boljše od svežega, ugotavljajo avtorji že nekaj let stare študije, objavljene v Journal of Agricultural and Food Chemistry.
»Pri shranjevanju živil je zamrznitev eden od najboljših načinov, pri katerem se v hrani vzdržujejo hranila,« je pojasnil avtor študije Ali Bouzari, kulinarični znanstvenik in avtor knjige: Ingredient: Unveliling the Essential Elements of Food – Sestavina: Odkrivanje bistvenih elementov hrane. »Če si sveže zelenjave ali sadja ne morete privoščiti ali pa to ni na voljo, je pomembno, da se ljudje zavedajo, da je njuna zamrznjena različica dobra alternativa.«
Pri zamrzovanju rastlin se torej ohranijo njena koristna hranila, ki pomagajo pri zaščiti pred boleznimi, je pojasnila Mary Ann Lila, direktorica inštituta Plants for Human Health Institute univerze v severni Karolini.
Ustrezno zamrznjena sadje in zelenjava ohranita večji del hranil, zato sta zelo pomemben del pestre prehrane. Zamrzovanje nam omogoča, da posamezna živila lahko uživamo tudi zunaj sezone gojenja, kar povečuje pestrost prehranjevanja, je za Delo.si pojasnil Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.
»Od različnih postopkov dolgoročnega shranjevanja se prav pri zamrzovanju ohrani največji del hranil, vendar se različna hranila obnašajo zelo različno, prav tako je odvisno, za katero živilo sploh gre,« je opozoril Pravst. Nekateri vitamini so, denimo, v zamrznjenih živilih bolj stabilni kot drugi, stabilnost pa je odvisna tudi od številnih drugih dejavnikov, na primer od prisotnosti kislin. V času sezone posameznega sadeža, ko je tudi cena teh dostopnejša, je seveda najbolj smotrno kupovati sveže sadeže, je še dodal Pravst.
»Od različnih postopkov dolgoročnega shranjevanja se prav pri zamrzovanju ohrani največji del hranil, vendar se različna hranila obnašajo zelo različno, prav tako je odvisno, za katero živilo sploh gre,« je opozoril Pravst. Nekateri vitamini so, denimo, v zamrznjenih živilih bolj stabilni kot drugi, stabilnost pa je odvisna tudi od številnih drugih dejavnikov, na primer od prisotnosti kislin. V času sezone posameznega sadeža, ko je tudi cena teh dostopnejša, je seveda najbolj smotrno kupovati sveže sadeže, je še dodal Pravst.
Prav s tem, da sadje in zelenjavo poberejo, ko imata najboljše lastnosti, je prednost zamrznjenega sadja. FOTO: Shutterstock
Nekaj dejstev o zamrzovanju
Če sadja ne pojemo v dnevu ali dveh, je bolje, da ga zamrznemo. V živilskopredelovalni industriji namreč sadje potrgajo, ko je najbolj zrelo, in nato hitro zamrznejo in pakirajo v atmosferi dušika – ta pomaga, da se ohranijo hranila, ki jih kisik razgrajuje, pojasnjuje rastlinska fiziologinja Gene Lester. Podobno je z zelenjavo, le da to najprej blanširajo (na hitro prekuhajo), visoke temperature vode med 90 in 95 stopinjami Celzija pa uničijo encime, ki povzročajo razbarvanje oziroma gnitje ter izgubo okusa. Prekuhavanje spremeni tudi strukturo vlaknin in zelenjavo omehča, se pa na žalost lahko pri tem izgubi do petdeset odstotkov vitamina C, dodaja Lesterjeva.
Zelenjavo in sadje, ki sta namenjena za takojšnjo uporabo, ponavadi naberejo še povsem nezrela, ko v sebi še nimata toliko hranil, saj morata prestati še transport na različne konce sveta. Prednost zamrzovanja je prav ta, da sta sadje in zelenjava pobrana, ko sta zrela in imata najboljše lastnosti, pojasnjujejo v prispevku. Pri transportu, ki lahko traja več dni, so rastline izpostavljene kisiku, ki koristna hranila razgradi.
Sogovorniki sicer dodajajo, da sta boljša alternativa sveža sadje in zelenjava z bližnjih kmetij, saj transport ne traja tako dolgo. Kljub temu pa morata biti zaužita v istem dnevu oziroma v le nekaj dneh – po petih ali več dneh je enačba spet drugačna.
Eko tržnica na Pogačarjevem trgu v Ljubljani. FOTO: Jure Eržen/Delo
Pri kupovanju zamrznjenega sadja in zelenjave je dobro, da preverite deklaracijo. Izdelki se namreč razlikujejo tudi v dodanem sladkorju, ki ga dodajajo več, če so izdelki manj kakovostni.
