Za odgovorni turizem v naravi

Ljudje, ki pridejo opazovat zveri, so ponavadi o teh tudi dobro poučeni
Fotografija: Medveda, kot ju je z Miho Mlakarjem posnel Robert Haasmann. Foto Robert Haasmann
Odpri galerijo
Medveda, kot ju je z Miho Mlakarjem posnel Robert Haasmann. Foto Robert Haasmann

Na primorsko-notranjskem območju je sedem turističnih ponudnikov opazovanja medvedov v naravi. »Praksa je dobra, vendar si ne želimo, da bi ob povečanem povpraševanju dobili tudi neodgovorne ponudnike,« je poudarila Mateja Simčič iz Regionalne razvojne agencije Zeleni kras, vodilnega partnerja projekta Doživetja narave in opazovanja divjih živali.

Sedem partnerjev s slovenske in hrvaške strani meje oziroma s primorsko-notranjskega območja in iz Gorskega kotarja sodeluje v projektu, s katerim bi radi dosedanjo dobro prakso nadgradili. »Dolgoročni cilj je ohranitev naravne dediščine tega območja s skupnim, čezmejnim turističnim produktom,« je povedala Mateja Simičič o 982.000 evrov vrednem projektu, ki ga bodo izvajali 30 mesecev, do februarja 2021.

»Obiskovalci si namesto turističnih ikon želijo videti medveda in hočejo imeti stik z lokalnimi ljudmi in ponudbo,« pravi Mateja Simčič.<br />
Foto Simona Fajfar
»Obiskovalci si namesto turističnih ikon želijo videti medveda in hočejo imeti stik z lokalnimi ljudmi in ponudbo,« pravi Mateja Simčič.
Foto Simona Fajfar


Območje, ki je vključeno v projekt, je naravno izredno bogato, saj je na slovenski strani kar 58,3 odstotka vključenega v Naturo 2000, Gorski kotar pa je v Naturi 2000 s kar 96 odstotki. Tu živijo vse tri velike zveri, medved, volk in ris, območje je bogato tudi s številnimi kraškimi pojavi in rastlinskim ter živalskim svetom. Kot je pokazala analiza, si želi kar 60 odstotkov tistih, ki pridejo v te kraje zaradi opazovanja medvedov, to vrsto raziskovati. »So visoko izobraženi, poznajo tudi Slovenijo, toda namesto turističnih ikon, kot sta Bled ali Postojnska jama, si želijo videti medveda. In hočejo imeti stik z lokalnimi ljudmi, z lokalno kulinariko in lokalno ponudbo.«
 

Adrenalinska izkušnja


Štirideset odstotkov tistih, ki pridejo opazovat medveda, v tem vidi avanturistični užitek. »Naša želja je povečati delež gostov, ki si želijo odkrivati avtentičnost teh krajev,« pravi Mateja Simičič. Prav tako pa bi se radi izognili tistim, ki bi na to območje prišli sami. To so tako imenovani GPS-gosti, ki bi brez lovcev, ki pripravijo goste in jih pospremijo na opazovalnice, sami iskali medveda in adrenalinsko izkušnjo.

Poleg treh velikih zveri bodo v projekt vključili še sove. Tem bodo postavili štiri gnezdišča, ki bodo opremljena s kamerami, je napovedala Tijana Kovač iz Narodnega parka Risnjak.

Medveda, kot ju je z Miho Mlakarjem posnel Robert Haasmann. Foto Robert Haasmann
Medveda, kot ju je z Miho Mlakarjem posnel Robert Haasmann. Foto Robert Haasmann


Pticam bodo namenili pozornost tudi v Zelenem viru, kjer bodo uredili in obnovili tematsko pot Vražji prolaz in postavili opazovalnico za ptice, podobno bo Jezerski hram, zavod za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Cerknica, uredil ptičje opazovalnice. Okoli Cerkniškega jezera je več kot 270 ptic, od katerih jih približno sto gnezdi na tem območju. Javni zavod Snežnik bo postavil dve glamping hiški, ki pa bosta po besedah Zdenka Trudna, direktorja Javnega zavoda Snežnik, bolj opazovalnici kot prenočišča, v bližini gradu Snežnik pa bodo uredili tudi naravoslovno učno pot.

Hrvatje upajo, da jim bo uspelo spodbuditi razprave o vrsti turizma, primernega za Gorski kotar, ki dosega 110.000 prenočitev na leto, a velja za turistično nerazvito območje. »Gostje, ki pridejo k nam, hočejo biti v stiku z naravo, želijo si imeti stik z lokalno ponudbo in domačimi ljudmi,« je ugotavljal tudi Petar Hrg iz Turistične skupnosti Delnice. Turizem je za območje, kakršno je Gorski kotar, s katerega so se v zadnjih petdesetih in več letih izselili mnogi – na začetku dvajsetega stoletja je tam živelo 56.000 prebivalcev, zdaj jih je še 20.000 –, pomemben: »Še pomembnejše je gospodarstvo, ki mora biti prednostna naloga. Toda turizem je na takšnih območjih nujen zato, ker da mladim motiv, da ostanejo v teh skritih, a posebnih krajih.«

Komentarji: