Vse najboljše, Louise Brown
Štirideset let prvega otroka iz epruvete: Od leta 1978 se je po svetu rodilo šest milijonov otrok, spočetih z zunajtelesno oploditvijo.
Odpri galerijo
Luise Brown FOTO: Luise Brown
Louise Joy Brown danes praznuje 40 let. Prva »deklica iz epruvete« bi bila najbrž čisto navadna uslužbenka iz Anglije, če je ne bi za vselej zaznamovala slava zaradi njenega spočetja. Od njenega rojstva se je po svetu z zunajtelesno oploditvijo rodilo približno šest milijonov otrok, v Sloveniji več kot deset tisoč.
In tukaj je … ljubka Louise Brown, je na naslovnici poročal Daily Mail kmalu po 25. juliju 1978, ko je nekaj dni pred rokom s carskim rezom rodila Lesley Brown. Črno-bela fotografija dojenčka je zdaj del naslovnice biografije 40-letne Britanke, ki je že v prvih urah življenja vzbujala precej mešane občutke. Nekateri so se je nadvse razveselili, zlasti pari, ki so desetletja hrepeneli po potomcih, nekateri so se ustrašili tovarn otrok, najbolj zagrizeni verski fanatiki pa so svarili pred malimi frankensteini. Zato je bila vselej v središču pozornosti, čeprav se je rodila povsem vsakdanjemu angleškemu paru.
Lesley in John Brown sta si devet let prizadevala spočeti otroka, nato sta se s svojimi težavami zatekla k Patricku Steptoeju in Robertu Edwardsu, ginekologu in psihologu, ki sta takrat še preizkušala postopek oploditve in vitro, torej zunaj telesa. O tem, da njuni poskusi, stari že ducat let, dotlej niso obrodili sadov, menda nista izgubljala besed. Zelo dobro sta sicer vedela, kako zunaj maternice oploditi jajčece, težave pa jima je povzročalo vstavljanje. Ponavadi sta čakala pet dni, da sta se lotila tega zahtevnega postopka, v primeru Brown pa sta jajčece, oplojeno 10. novembra 1977 v petrijevki, in ne epruveti, kakor je splošno znano, vstavila po dveh dneh in pol.
Tokrat se je zarodek obdržal, trebuh Lesley Brown je začel lepo kipeti. Nosečnost je potekala brez težav do zadnjih dni pred rokom poroda, ko so nosečnici izmerili visok krvni tlak in iz preventivnih razlogov izvedli carski rez. Louise Joy je imela ob rojstvu dobrih 2600 gramov.
Pet let po njenem rojstvu je par dobil z metodo zunajtelesne oploditve še hčerko Natalie (bila je 40. na seznamu otrok iz epruvete), ta pa je leta 1999 kot prva med otroki, spočetimi in vitro, povila prvorojenko – po naravni poti, s čimer je dokončno zavrnila eno najbolj neumnih tez, skovanih okoli otrok iz umetne oploditve, zlobneži so jim rekli celo sintetični otroci, namreč, da ne bodo mogli spočeti naslednikov.
Louise Brown je bila dolgo ponosna teta (sestra ima že štiri otroke), delala je v varstvenem centru, pozneje na pošti v Bristolu. Leta 2004 se je poročila z vratarjem v nočnem klubu Wesleyjem Mullinderjem, decembra 2006 sta dobila prvega sina, pred petimi leti še drugega. Njeni starši so že umrli, oče le nekaj dni pred rojstvom Louisinega prvorojenca, mati pa junija 2012.
Čeprav se vse skupaj zdi kot povsem navaden življenjepis, je vsakdanjik družine precej zaznamovalo dejstvo, da so bili pionirji.
V biografiji, izdani leta 2015 (ob njeni 40-letnici so pripravili posodobljeno izdajo), Louise pripoveduje o krutosti medijev, številnih zmerljivkah, ki jih je slišala, in gorah sovražne pošte, ki je prihajala na njihov naslov. Med pismi, naslovljenimi nanjo, so bila tudi takšna, poškropljena z rdečo barvo, in takšna, v katerih sta se skrivala zdrobljena epruveta ali plastični fetus, vse opremljeno s sovražnimi sporočili. Toda ravno toliko kot slabe pošte je bilo tudi izrazov navdušenja. Louise je bila za številne pare poosebljeno upanje, potrditev, da se čudež lahko zgodi. Z njo so praznovali tako rekoč vsak rojstni dan, njihove družinske fotografije so bile pri medijih zelo zaželene.
Po štiridesetih letih je metoda oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) standardni postopek na ginekoloških klinikah, število tako spočetih otrok hitro raste; še pred desetimi leti so poročali o treh milijonih dojenčkov, zdaj je to število že podvojeno. Prva slovenska otroka, spočeta na ta način, sta bili dvojčici, ki sta se rodili oktobra 1984, le šest let po rojstvu Louise Brown. Njunih imen takrat niso razkrili, prav tako ne imen staršev, saj so hoteli otroka obvarovati pred medijsko izpostavljenostjo.
Današnja vodja oddelka za OBMP na ljubljanskem kliničnem centru doc. dr. Nina Jančar je z Louise Brown povezana po letnici rojstva. Tudi ona ima 40 let, omenjeni oddelek vodi od lani, s tem področjem pa se ukvarja od leta 2004, zato lahko o začetkih pripoveduje le na podlagi arhivskih podatkov. Na ljubljanski ginekološki kliniki so prve poskuse zunajtelesne oploditve opravili leta 1982, kar pomeni, da so hitro dosegli prvi uspeh. V več kot treh desetletjih se je doslej z njihovo pomočjo rodilo več kot deset tisoč otrok.
Število otrok, rojenih po postopkih zunajtelesne oploditve, pa ne narašča le zaradi razvoja na tem področju, ampak tudi zato, ker je vsako leto več parov, ki imajo težave z zanositvijo. »Po naši oceni je neplodnih od 15 do 20 odstotkov parov,« je dejala Nina Jančar, pri čemer velja, da je par neploden, če mu ne uspe spočeti otroka po enem letu. Pri nas se v zadnjem času s postopki zunajtelesne oploditve rodi od 1300 do 1400 otrok na leto, kar je do pet odstotkov novorojenčkov.
Na oddelku, ki ga vodi Jančarjeva, opravijo vsako leto okoli 1300 postopkov, v vseh tovrstnih centrih po državi 3300. »Uspešnost je iz leta v leto boljša, je pa najbolj odvisna od starosti žensk,« je poudarila sogovornica. »Pri ženskah, mlajših od 35 let, je uspešnost blizu 40 odstotkov, pri starih od 35 do 38 let do 20 odstotkov, pri starejših od 40 let pa dosega le kakih deset odstotkov.« Pri tem vzbuja skrb dejstvo, da se srečujejo s čedalje starejšo populacijo žensk. Kot je dodala Jančarjeva, neplodnost zdravijo tudi na druge načine, denimo z operativnimi posegi, spodbujanjem ovulacije in postopki intrauterine inseminacije.
In tukaj je … ljubka Louise Brown, je na naslovnici poročal Daily Mail kmalu po 25. juliju 1978, ko je nekaj dni pred rokom s carskim rezom rodila Lesley Brown. Črno-bela fotografija dojenčka je zdaj del naslovnice biografije 40-letne Britanke, ki je že v prvih urah življenja vzbujala precej mešane občutke. Nekateri so se je nadvse razveselili, zlasti pari, ki so desetletja hrepeneli po potomcih, nekateri so se ustrašili tovarn otrok, najbolj zagrizeni verski fanatiki pa so svarili pred malimi frankensteini. Zato je bila vselej v središču pozornosti, čeprav se je rodila povsem vsakdanjemu angleškemu paru.
Otrok iz petrijevke
Lesley in John Brown sta si devet let prizadevala spočeti otroka, nato sta se s svojimi težavami zatekla k Patricku Steptoeju in Robertu Edwardsu, ginekologu in psihologu, ki sta takrat še preizkušala postopek oploditve in vitro, torej zunaj telesa. O tem, da njuni poskusi, stari že ducat let, dotlej niso obrodili sadov, menda nista izgubljala besed. Zelo dobro sta sicer vedela, kako zunaj maternice oploditi jajčece, težave pa jima je povzročalo vstavljanje. Ponavadi sta čakala pet dni, da sta se lotila tega zahtevnega postopka, v primeru Brown pa sta jajčece, oplojeno 10. novembra 1977 v petrijevki, in ne epruveti, kakor je splošno znano, vstavila po dveh dneh in pol.
Tokrat se je zarodek obdržal, trebuh Lesley Brown je začel lepo kipeti. Nosečnost je potekala brez težav do zadnjih dni pred rokom poroda, ko so nosečnici izmerili visok krvni tlak in iz preventivnih razlogov izvedli carski rez. Louise Joy je imela ob rojstvu dobrih 2600 gramov.
Veselje in krutost medijev
Pet let po njenem rojstvu je par dobil z metodo zunajtelesne oploditve še hčerko Natalie (bila je 40. na seznamu otrok iz epruvete), ta pa je leta 1999 kot prva med otroki, spočetimi in vitro, povila prvorojenko – po naravni poti, s čimer je dokončno zavrnila eno najbolj neumnih tez, skovanih okoli otrok iz umetne oploditve, zlobneži so jim rekli celo sintetični otroci, namreč, da ne bodo mogli spočeti naslednikov.
Luise Brown FOTO: Twitter
Louise Brown je bila dolgo ponosna teta (sestra ima že štiri otroke), delala je v varstvenem centru, pozneje na pošti v Bristolu. Leta 2004 se je poročila z vratarjem v nočnem klubu Wesleyjem Mullinderjem, decembra 2006 sta dobila prvega sina, pred petimi leti še drugega. Njeni starši so že umrli, oče le nekaj dni pred rojstvom Louisinega prvorojenca, mati pa junija 2012.
Čeprav se vse skupaj zdi kot povsem navaden življenjepis, je vsakdanjik družine precej zaznamovalo dejstvo, da so bili pionirji.
V biografiji, izdani leta 2015 (ob njeni 40-letnici so pripravili posodobljeno izdajo), Louise pripoveduje o krutosti medijev, številnih zmerljivkah, ki jih je slišala, in gorah sovražne pošte, ki je prihajala na njihov naslov. Med pismi, naslovljenimi nanjo, so bila tudi takšna, poškropljena z rdečo barvo, in takšna, v katerih sta se skrivala zdrobljena epruveta ali plastični fetus, vse opremljeno s sovražnimi sporočili. Toda ravno toliko kot slabe pošte je bilo tudi izrazov navdušenja. Louise je bila za številne pare poosebljeno upanje, potrditev, da se čudež lahko zgodi. Z njo so praznovali tako rekoč vsak rojstni dan, njihove družinske fotografije so bile pri medijih zelo zaželene.
Louise Brown, ko je bila stara eno leto. FOTO: AFP
Slovenski dvojčici
Po štiridesetih letih je metoda oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) standardni postopek na ginekoloških klinikah, število tako spočetih otrok hitro raste; še pred desetimi leti so poročali o treh milijonih dojenčkov, zdaj je to število že podvojeno. Prva slovenska otroka, spočeta na ta način, sta bili dvojčici, ki sta se rodili oktobra 1984, le šest let po rojstvu Louise Brown. Njunih imen takrat niso razkrili, prav tako ne imen staršev, saj so hoteli otroka obvarovati pred medijsko izpostavljenostjo.
Današnja vodja oddelka za OBMP na ljubljanskem kliničnem centru doc. dr. Nina Jančar je z Louise Brown povezana po letnici rojstva. Tudi ona ima 40 let, omenjeni oddelek vodi od lani, s tem področjem pa se ukvarja od leta 2004, zato lahko o začetkih pripoveduje le na podlagi arhivskih podatkov. Na ljubljanski ginekološki kliniki so prve poskuse zunajtelesne oploditve opravili leta 1982, kar pomeni, da so hitro dosegli prvi uspeh. V več kot treh desetletjih se je doslej z njihovo pomočjo rodilo več kot deset tisoč otrok.
Tudi pri bolnikih z rakomPostopke zunajtelesne oploditve zadnja leta uporabljajo tudi pri obolelih za rakom. Pred obsevanjem ali kemoterapijo, ki lahko genski material nepopravljivo okvarita, shranijo seme, jajčne celice, zarodke ali tkivo jajčnika. Genski material shranijo pri približno 30 dekletih ali mladih ženskah in ravno toliko mladih moških na leto. Pri parih z genskimi boleznimi pa je zunajtelesna oploditev orodje, s katerim pridobijo večje število zarodkov, te nato genetsko pregledajo in prenesejo v maternico le tistega, ki je zdrav. Na leto opravijo do 50 takšnih postopkov, prav toliko tudi pri parih, ki potrebujejo darovano seme ali darovane jajčne celice.
Pet odstotkov novorojenčkov
Število otrok, rojenih po postopkih zunajtelesne oploditve, pa ne narašča le zaradi razvoja na tem področju, ampak tudi zato, ker je vsako leto več parov, ki imajo težave z zanositvijo. »Po naši oceni je neplodnih od 15 do 20 odstotkov parov,« je dejala Nina Jančar, pri čemer velja, da je par neploden, če mu ne uspe spočeti otroka po enem letu. Pri nas se v zadnjem času s postopki zunajtelesne oploditve rodi od 1300 do 1400 otrok na leto, kar je do pet odstotkov novorojenčkov.
Na oddelku, ki ga vodi Jančarjeva, opravijo vsako leto okoli 1300 postopkov, v vseh tovrstnih centrih po državi 3300. »Uspešnost je iz leta v leto boljša, je pa najbolj odvisna od starosti žensk,« je poudarila sogovornica. »Pri ženskah, mlajših od 35 let, je uspešnost blizu 40 odstotkov, pri starih od 35 do 38 let do 20 odstotkov, pri starejših od 40 let pa dosega le kakih deset odstotkov.« Pri tem vzbuja skrb dejstvo, da se srečujejo s čedalje starejšo populacijo žensk. Kot je dodala Jančarjeva, neplodnost zdravijo tudi na druge načine, denimo z operativnimi posegi, spodbujanjem ovulacije in postopki intrauterine inseminacije.
