Bruselj dal soglasje za državno financiranje širitve terminala LNG
Evropska komisija je izdala dovoljenje za 25 milijonov evrov težko državno pomoč Hrvaške za povečanje zmogljivosti terminala za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) na Krku, ki je Sloveniji najbližji tovrstni terminal in od koder plin dobiva tudi Geoplin. Z investicijo načrtujejo podvojiti zmogljivosti terminala z 2,9 milijarde kubični metrov na 6,1 milijarde kubičnih metrov na leto.
Hrvaška bo širitev delno financirala iz načrta za okrevanje in odpornost. Celotna investicija je sicer vredna 40 milijonov evrov, pri čemer bo družba LNG Hrvatska 15 milijonov evrov prispevala iz lastnih sredstev.
Kot so sporočili iz evropske komisije, je odobrena državna pomoč namenjena nakupu dodatnega modula za ponovno uplinjanje z zmogljivostjo 250.000 kubičnih metrov na uro na obstoječem terminalu LNG na Krku. Tako bo nova največja zmogljivost ponovnega uplinjanja znašala 700.000 kubičnih metrov na uro, kar ustreza 6,1 milijarde kubičnih metrov na leto. »Pričakujemo, da bomo v sredini leta 2025 pripravljeni vgraditi modul na ladjo. Cilj je, da bomo dodatne zmogljivosti trgu ponudili s 1. oktobrom 2025,« je lani v intervjuju za Delo povedal direktor LNG Hrvatska, ki upravlja terminal na Krku, Ivan Fugaš.
Širitev terminala LNG je potrebna za zagotovitev plinske oskrbe Hrvaške in jugovzhodne Evrope ter bo pomagala pri diverzifikaciji preskrbe z energijo in odpravi odvisnosti od ruskih fosilnih goriv v skladu z načrtom REPowerEU, so zapisali v komisiji.
Prešibka plinovodna mreža
Za boljšo preskrbo s plinom je poleg širitve terminala nujno tudi povečanje zmogljivosti plinovoda na 58 kilometrov dolgi trasi Zlobin–Bosiljevo, ki je ocenjena na 155 milijonov evrov. »Gradnjo so že začeli in bodo plinovod končali do vgradnje novega modula, tako da bomo od 1. oktobra 2025 imeli večje zmogljivosti,« je povedal Fugaš.
Za povečanje zmogljivosti do slovenske meje pa bi moral hrvaški plinski operater Plinacrom del plinovodne mreže bodisi rekonstruirati bodisi zgraditi na novo. V nadaljevanju proti Sloveniji je največje ozko grlo odsek na hrvaški strani Lućko–Zabok, torej od vzhoda Zagreba proti Rogatcu na slovensko-hrvaški meji. V Sloveniji za povečanje pritoka plina iz Hrvaške ne bi bila potrebna velika vlaganja. Če bi bili Avstrijci zainteresirani za več plina s Krka, bi bila večja vlaganja nujna tudi v Sloveniji, in sicer novogradnja kompresorske postaje v Kidričevem in mejne postaje na avstrijsko-slovenski meji ter podvojena mejna povezava pri Rogatcu na slovenski strani v dolžini 3,8 kilometra. Svoj del projekta bi morali zgraditi tudi Avstrijci.
Slovenija in Hrvaška sta lani podpisali sporazum o solidarnostnih ukrepih za zagotovitev zanesljivosti preskrbe s plinom. O terminalu na Krku, kako bi ta postal vozlišče za srednjo Evropo in kako bi pri tem sodelovala tudi Slovenija, sta lani govorila tudi predsednika obeh vlad Robert Golob in Andrej Plenković.
