Golob in Plenković umikata arbitražo z dnevnega reda
Slovenija in Hrvaška bosta umaknili temo arbitraže s politične agende in s tem preprečili, da bi ta ovirala nadaljnje poglabljanje odnosov med državama, je med svojim prvim uradnim obiskom v Zagrebu poudaril predsednik vlade Robert Golob. Skupaj s hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem sta oba potrdila dosedanji stališči svojih držav glede arbitražne razsodbe o meji in se zavzela za nadaljevanje neformalnih pogovorov o rešitvi tega ključnega odprtega dvostranskega vprašanja, a brez kakršnega koli jasnega časovnega okvira.
Izjave obeh voditeljev so potrdile napovedi, da poskušata državi odpreti novo poglavje v njunih odnosih in se pri tem osredotočati predvsem na krepitev gospodarskih, energetskih in prometnih vezi. »Mislim, da je prijateljstvo naših dveh narodov nekaj, o čemer nam ni treba govoriti. Se pa vedno znova pokaže takrat, ko imamo priložnost,« je poudaril Golob. »Imamo eno samo temo, ki nas je v preteklosti po nepotrebnem razdvajala, ki ji bomo pustili čas in jo umaknili iz dnevne politike. Verjamem, da bomo potem tudi lažje našli rešitev zanjo.«
Predsednik vlade je potrdil, da Slovenija še naprej ostaja zavezana arbitražni razsodbi o meji in njeni implementaciji. Gostitelj je, nasprotno, ponovil, da arbitraža za južno sosedo ne obstaja. »Na današnjem sestanku smo se seznanili s stališči Hrvaške in Slovenije,« je med novinarsko konferenco z Golobom dejal Plenković in potrdil pripravljenost, da državi »na strokovni ravni razpravljata o istem vprašanju, a iz dveh pogledov: iz slovenskega o implementaciji arbitraže ter iz hrvaškega o iskanju drugačne rešitve«.
Golob: Rešitev morda šele čez 30 let
Oba premiera sta se izognila dajanju kakršnih koli napovedi o tem, v kolikšnem času bi lahko takšen pristop prinesel rezultate. »Mogoče bodo ti pogovori dali rezultate čez 30 let,« je dejal Golob, rekoč, da je to na koncu nepomembno. »Pomembno je, da je [arbitraža], ki je tako zastrupljala in dominirala v odnosih med dvema prijateljskima državama, danes bila omenjena kot zgolj ena od tem, in ne glavna tema.«
»Niti Robert niti jaz nimava nobenih iluzij, da se lahko ta vprašanja rešijo čez noč s sestankom strokovnjakov,« je poudaril Plenković in nakazal, da bi lahko državi prvi preboj dosegli s prenehanjem izdajanja kazni ribičem, a je slovenski gost to možnost zavrnil, in sicer s pojasnilom, da je slovenska vlada »obvezana spoštovati trenutni pravni red«.
Odpiranje novega poglavja v odnosih sta voditelja med srečanjem na Banskih dvorih zaznamovala s podpisom dveh sporazumov: o solidarnostnih ukrepih za zagotovitev zanesljive preskrbe s plinom ter o čezmejnem sodelovanju pri zagotavljanju nujne medicinske pomoči in bolnišničnega zdravljenja, na podlagi katerega bodo v bolnišnico v Izoli od zdaj prihajali tudi pacienti iz hrvaške Istre.
Energetika in migracije v ospredju
Plenković in Golob sta znaten del njunega srečanja namenila pogovorom o poglabljanju energetskega sodelovanja med državama, zlasti pri projektih nadgradnje terminala LNG na Krku, iz katerega naj bi plin skozi Slovenijo v prihodnosti tekel v Avstrijo in na Madžarsko, ter načrtovane gradnje drugega bloka Jedrske elektrarne Krško.
Hrvaški premier je potrdil, da bo na podlagi novih informacij, ki jih je prejel med pogovorom z Golobom, južna soseda opravila strokovno analizo projekta in najverjetneje ob robu letošnjega blejskega strateškega foruma nadaljevala pogovore s slovensko stranjo, vključno o vprašanju odlaganja nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov.
Večji poudarek sta voditelja namenila tudi urejanju nezakonitih migracij na zahodnobalkanski migracijski poti. Strinjala sta se, da gre za enega največjih problemov na evropski ravni, ki ga je potrebno reševati pri izvoru. Plenković je med novinarsko konferenco zagovorjal nadzor, ki ga njegova država od vstopa v schengenski prostor izvaja na svojih zunanjih mejah. Slovenski premier je izkoristil priložnosti in pozdravil odločitev sosednje države, da sprejme šest svetovalcev Frontexa, evropske agencije za mejno in obalno stražo, ki se bodo osredotočali na vprašanja, povezana z vračanjem nezakonitih migrantov.
Čeprav je slovenska stran v preteklosti zagovarjala napotitev Frontexovih enot na mejo med Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, se je Golob v Zagrebu zavzel za njihovo napotitev vzdolž celotne zahodnobalkanske migracijske poti, tudi v BiH in Srbiji, ki veljata za ključni tranzitni državi.
