Iz Salonita se manj praši, strupov pa je več
V Eko Anhovem dokazujejo, da se s sežigom odpadkov emisije z izjemo prahu povečujejo, bolj škodljiva je tudi njihova sestava, zato pozivajo Arso, naj vlogo cementarjev zavrne.
Odpri galerijo
Cementarna Salonit Anhovo je v vlogo, naslovljeno na Arso, zapisala, da več odpadkov ne pomeni tudi več emisij v ozračje. Foto Uroš Hočevar
Ljubljana – Ko je Salonit Anhovo (SA) zaprosil Arso za dovoljenje, da letni sežig odpadkov s 109.000 ton poveča na 135.000 ton, je v vlogo zapisal, da več odpadkov ne pomeni tudi več emisij v ozračje. V Eko Anhovem so pregledali izpuste po 2014, ko je SA začel stopnjevati sežig in uporabljati »3D odpadke«. Ugotavljajo, da so se razen prahu emisije nekajkrat povečale, spremenila se je tudi njihova sestava. Če je SA nekoč predvsem prašil, zdaj obremenjuje okolje s kemikalijami.
Po okoljskem dovoljenju iz 2018 sme SA v ozračje emitirati dvakrat več prahu, 2,5-krat več dušikovih oksidov in petkrat več skupnega organskega ogljika kot »prave« sežigalnice, izpusti ogljikovega monoksida iz SA pa nimajo omejitev. Poleg tega je SA, ker je Arso z več kot enoletno zakasnitvijo zahteval znižanje emisij dušikovih oksidov (NOx), eno leto prekomerno onesnaževal: emisije NOx so se med 2014 in 2017 povečale za 1,6-krat. Z večjimi količinami odpadkov se v zadnjih letih povečujejo tudi emisije rakotvornega skupnega organskega ogljika, ogljikovega monoksida in žveplovega dioksida. »A povprečje emisij v miligramih na kubični meter ne pove vsega o dejanskem onesnaževanju okolja. Tega kažejo šele skupne količine škodljivih snovi,« pravi Bogomir Bavdaž, predsednik anohovskih okoljevarstvenikov.
V društvu Eko Anhovo so pregledali javno dostopne podatke o Salonitovih emisijah za šest let nazaj. Izkazalo se je, da se letne količine vseh trajno merjenih škodljivih snovi, ki jih SA emitira v okolje z izjemo prahu povečujejo še bolj kot povprečne emisijske vrednosti. »Kar je razumljivo,« dodaja Bavdaž, »saj so skupne letne količine posledica dejanskega obsega proizvodnje, ta pa se je v SA v zadnjih letih povečevala tudi zaradi večje proizvodnje klinkerja in izvoza v Italijo.« Vrednosti gredo v milijone kilogramov. Z večjo količino odpadkov se večajo tudi emisije snovi, ki jih v SA merijo le občasno. Med njimi so živo srebro, benzen, anorganske spojine klora in amonijak. Podatkov o njihovih emisijah za 2018 ni, rezultati za obdobje 2013 in 2017 pa so za Eko Anhovo nesporen dokaz, da sestava odpadkov oziroma sežig t. i. 3D odpadkov, v katerih je več plastike, vpliva na škodljivost izpustov. Letne emisije živega srebra so dosegle vrhunec – 90 kilogramov - v 2013, benzena – 6000 kilogramov – v 2015, spojine klora – 2000 kilogramov – v 2017 in amonijaka – 80.000 kilogramov – v 2014. »Gre za enormne količine snovi, za katere doslej še nihče ni proučil, kako v daljšem obdobju vplivajo na zdravje ljudi v širšem območju cementarne,« pravi Bavdaž.
Salonit je emisije snovi v zrak iz svoje naprave izmeril sam. V sklopu obratovalnega monitoringa, v času, ko naj bi sežigali večje količine odpadkov, je opravil štiri občasne meritve in na njihovi podlagi zatrdil, da količina emisij ni premosorazmerna s količino odpadkov. Za Bogomirja Bavdaža te meritve niso merodajne, poleg tega pa nanje mečejo senco dvoma podatki iz Salonitovega poročila o občasnih meritvah. SA ima dovoljenje za proizvodnjo 3180 ton klinkerja dnevno, meritve pa so potekale pri nižjih zmogljivostih – pri 3000 tonah; ne glede na to, da sme na uro sežgati 30 ton odpadkov, so v času meritev le-te prepolovili: sežgali so jih med 16 in 13 ton na uro.
V društvu Eko Anhovo za sporno označujejo tudi dejstvo, da je SA edino presojo vplivov na okolje doslej opravil pred dvanajstimi leti - ko je zaprosil za delni sežig. Čeprav je Arso tovarni v italijanski oziroma avstrijski lasti kasneje dovolil, da v peči sežiga samo odpadke, novih presoj niso opravili. »Obstaja velika verjetnost, da se bosta s povečanjem količin sežiga odpadkov obremenjenost okolja in tveganje za zdravje ljudi povečala,« meni Bavdaž, ki je Arso in okoljsko ministrstvo v teh dneh pozval, naj spremenita uredbo o izpustih iz sežigalnic in sosežigalnic »na nivo, ki velja za sežigalnice« oziroma da cementarnam razveljavijo onesnaževalske »odpustke«.
Eko Anhovo v Salonitovi vlogi za večje količine sežiga problematizira tudi njihovo trditev, da so večje količine povezane s povečanim povpraševanjem po cementu. »SA že več let povečuje proizvodnjo polizdelka – klinkerja; izvaža ga v cementarne v Italijo. Pred kratkim je tudi sam najel cementarno v Trstu, v katero namerava transportirati klinker iz Anhovega. Tem cementarnam zato ni treba izkoriščati lastnih mineralnih surovin in ne potrebujejo rotacijskih peči ter posledično ne povzročajo velikih emisij škodljivih snovi v tamkajšnje okolje. Proizvodnji klinkerja, ki je zaradi emisij najbolj obremenjujoč del proizvodnje cementa, se izognejo in klinker le zmeljejo v končni produkt cement,« še razkrivajo anhovski okoljevarstveniki. S tem na rovaš slovenskih ohranjajo italijanske naravne vire in tamkajšnje okolje.
Eko Anhovo poziva Arso, naj vlogo Salonita za več odpadkov zavrne.
Po okoljskem dovoljenju iz 2018 sme SA v ozračje emitirati dvakrat več prahu, 2,5-krat več dušikovih oksidov in petkrat več skupnega organskega ogljika kot »prave« sežigalnice, izpusti ogljikovega monoksida iz SA pa nimajo omejitev. Poleg tega je SA, ker je Arso z več kot enoletno zakasnitvijo zahteval znižanje emisij dušikovih oksidov (NOx), eno leto prekomerno onesnaževal: emisije NOx so se med 2014 in 2017 povečale za 1,6-krat. Z večjimi količinami odpadkov se v zadnjih letih povečujejo tudi emisije rakotvornega skupnega organskega ogljika, ogljikovega monoksida in žveplovega dioksida. »A povprečje emisij v miligramih na kubični meter ne pove vsega o dejanskem onesnaževanju okolja. Tega kažejo šele skupne količine škodljivih snovi,« pravi Bogomir Bavdaž, predsednik anohovskih okoljevarstvenikov.
Več ko je plastike, hujše so emisije
V društvu Eko Anhovo so pregledali javno dostopne podatke o Salonitovih emisijah za šest let nazaj. Izkazalo se je, da se letne količine vseh trajno merjenih škodljivih snovi, ki jih SA emitira v okolje z izjemo prahu povečujejo še bolj kot povprečne emisijske vrednosti. »Kar je razumljivo,« dodaja Bavdaž, »saj so skupne letne količine posledica dejanskega obsega proizvodnje, ta pa se je v SA v zadnjih letih povečevala tudi zaradi večje proizvodnje klinkerja in izvoza v Italijo.« Vrednosti gredo v milijone kilogramov. Z večjo količino odpadkov se večajo tudi emisije snovi, ki jih v SA merijo le občasno. Med njimi so živo srebro, benzen, anorganske spojine klora in amonijak. Podatkov o njihovih emisijah za 2018 ni, rezultati za obdobje 2013 in 2017 pa so za Eko Anhovo nesporen dokaz, da sestava odpadkov oziroma sežig t. i. 3D odpadkov, v katerih je več plastike, vpliva na škodljivost izpustov. Letne emisije živega srebra so dosegle vrhunec – 90 kilogramov - v 2013, benzena – 6000 kilogramov – v 2015, spojine klora – 2000 kilogramov – v 2017 in amonijaka – 80.000 kilogramov – v 2014. »Gre za enormne količine snovi, za katere doslej še nihče ni proučil, kako v daljšem obdobju vplivajo na zdravje ljudi v širšem območju cementarne,« pravi Bavdaž.
Zadnja presoja nosi letnico 2007
Salonit je emisije snovi v zrak iz svoje naprave izmeril sam. V sklopu obratovalnega monitoringa, v času, ko naj bi sežigali večje količine odpadkov, je opravil štiri občasne meritve in na njihovi podlagi zatrdil, da količina emisij ni premosorazmerna s količino odpadkov. Za Bogomirja Bavdaža te meritve niso merodajne, poleg tega pa nanje mečejo senco dvoma podatki iz Salonitovega poročila o občasnih meritvah. SA ima dovoljenje za proizvodnjo 3180 ton klinkerja dnevno, meritve pa so potekale pri nižjih zmogljivostih – pri 3000 tonah; ne glede na to, da sme na uro sežgati 30 ton odpadkov, so v času meritev le-te prepolovili: sežgali so jih med 16 in 13 ton na uro.
V društvu Eko Anhovo za sporno označujejo tudi dejstvo, da je SA edino presojo vplivov na okolje doslej opravil pred dvanajstimi leti - ko je zaprosil za delni sežig. Čeprav je Arso tovarni v italijanski oziroma avstrijski lasti kasneje dovolil, da v peči sežiga samo odpadke, novih presoj niso opravili. »Obstaja velika verjetnost, da se bosta s povečanjem količin sežiga odpadkov obremenjenost okolja in tveganje za zdravje ljudi povečala,« meni Bavdaž, ki je Arso in okoljsko ministrstvo v teh dneh pozval, naj spremenita uredbo o izpustih iz sežigalnic in sosežigalnic »na nivo, ki velja za sežigalnice« oziroma da cementarnam razveljavijo onesnaževalske »odpustke«.
»Ohranjajo italijanske naravne vire na škodo naših«
Eko Anhovo v Salonitovi vlogi za večje količine sežiga problematizira tudi njihovo trditev, da so večje količine povezane s povečanim povpraševanjem po cementu. »SA že več let povečuje proizvodnjo polizdelka – klinkerja; izvaža ga v cementarne v Italijo. Pred kratkim je tudi sam najel cementarno v Trstu, v katero namerava transportirati klinker iz Anhovega. Tem cementarnam zato ni treba izkoriščati lastnih mineralnih surovin in ne potrebujejo rotacijskih peči ter posledično ne povzročajo velikih emisij škodljivih snovi v tamkajšnje okolje. Proizvodnji klinkerja, ki je zaradi emisij najbolj obremenjujoč del proizvodnje cementa, se izognejo in klinker le zmeljejo v končni produkt cement,« še razkrivajo anhovski okoljevarstveniki. S tem na rovaš slovenskih ohranjajo italijanske naravne vire in tamkajšnje okolje.
Eko Anhovo poziva Arso, naj vlogo Salonita za več odpadkov zavrne.
