Nova kazniva dejanja na področju okolja in višje kazni za kršitelje
Svet EU je danes uradno sprejel novo direktivo za boj proti okoljskemu kriminalu, katere namen je izboljšati preiskovanje in pregon okoljskih kaznivih dejanj. Direktiva med drugim določa tudi nova kazniva dejanja na področju okolja, predvideva pa tudi višje kazni za kršitelje.
Kot so sporočili iz sveta EU, direktiva med drugim prinaša določitev minimuma skupnih pravil pri opredelitvi kaznivih dejanj in kazni za celotno EU, širi pa tudi seznam novih kaznivih dejanj z devet na 20. Med njimi so nezakonita trgovina z lesom, nezakonito recikliranje ladij in hujše kršitve zakonodaje o kemikalijah.
Spremembe direktive prinašajo še določilo o kvalificiranem kaznivem dejanju za primere, ko je kaznivo dejanje storjeno namerno in povzroči uničenje ali nepopravljivo oziroma dolgotrajno škodo okolju.
Za namerna kazniva dejanja, ki povzročijo smrt osebe, bodo morale države članice predvideti najvišjo zaporno kazen najmanj desetih let, pri čemer pa lahko v svoji nacionalni zakonodaji predvidijo še strožje kazni. Za druga kazniva dejanja je zagrožena zaporna kazen do pet let. Najvišja zaporna kazen za kvalificirana kazniva dejanja pa je najmanj osem let.
Direktiva prinaša tudi globe za kršitelje zakonodaje. V primeru podjetij bo višina globe za najhujše kršitve morala znašati najmanj pet odstotkov od prihodkov podjetja na svetovni ravni ali alternativno 40 milijonov evrov, za preostale kršitve pa najmanj tri odstotke prometa ali 24 milijonov evrov.
Države članice bodo morale v skladu z določili direktive zagotoviti, da bodo podjetja in fizične osebe lahko kaznovani tudi z dodatnimi ukrepi, kot so izpolnitev obveznosti kršiteljev, da sanirajo povzročeno škodo, omejitev dostopa do javnega financiranja ter z odvzemom dovoljenj oziroma pooblastil.
Sprejeta direktiva bo nadomestila staro direktivo o kazenskopravnem varstvu okolja iz leta 2008. Države članice imajo od začetka veljavnosti direktive dve leti časa, da njena določila prenesejo v nacionalno zakonodajo.
