Trump in Ši Džinping pokopavata trgovinsko vojno
Preboj v pogajanjih tik pred novimi ameriškimi kazenskimi carinami za kitajski uvoz
Odpri galerijo
(FILES) This file picture taken on November 9, 2017 shows US President Donald Trump (L) and China's President Xi Jinping leaving a business leaders event at the Great Hall of the People in Beijing. - President Donald Trump on October 11, 2019, hailed breakthrough in his drawn-out trade war with China, saying the two sides had reached an initial deal. At the White House, Trump told reporters the two sides had "come to a very substantial phase one deal." (Photo by Nicolas ASFOURI / AFP) Foto Nicolas Asfouri Afp
New York – Ameriški predsednik Donald Trump je imel prav, ko je tudi Kitajski pripisoval željo po trgovinskem dogovoru. Vsaj s prvo stopnjo, ki naj prepreči nedeljske kazenske carine na 160 milijard dolarjev kitajskega izvoza v ZDA, soglašajo v Pekingu ter bodo v zameno pomembno povečali nakupe ameriških kmetijskih in drugih izdelkov.
Barbara Kramžar, dopisnica
Trump v nedeljo ne bo nabijal carin na kitajske izdelke ter bo prepolovil tiste, ki jih je že septembra povišal na petnajst odstokov. Ostajajo pa petindvajset odstotne carine kitajski uvoz v vrednosti 250 milijard dolarjev, ki jih je ukazal že prej, in ameriški predserdnik napoveduje takojšen začetek pogajanj o drugi stopnji trgovinskega dogovora med največjima gospodarskima silama sveta. Ta je prej postavljal v čas po ameriških predsedniških volitvah 2020.
Če se bo njegov optimizem izkazal za upravičenega, si bo lahko Trump pripisal izjemno gospodarsko zmago z vplivom na vse mednarodne odnose. Tudi številne druge razvite države Peking obtožujejo kraje intelektualne lastnine s prisilnimi prenosi tehnologij v zameno za nastop na njihovem trgu, valutne manipulacije in drugo, a so drugi doslej oklevali pred odločnim obračunavanjem, ki si ga je za osrednji del svoje zunanjepolitične doktrine izbral Donald Trump. Republikanski predsednik Kitajsko že ves čas svoje politične kariere Kitajsko izkoriščanja odprtosti ameriškega trga, ne da bi druga gospodarska sila sveta odgovorila z odpiranjem svojega.
Tudi Trumpu se lahko še zaplete. Če je ob svojem nastopu v Beli hiši napovedoval, da je trgovinske vojne lahko dobiti, je z njimi veliko tvegal tudi sam. Ameriški kmetje, ki so ga množično podprli na volitvah leta 2016, so izgubili dostop do kitajskega trga soje in drugih kmetijskih izdelkov ter jih mora podpirati s subvencijami. Res so kazenske carine na kitajski uvoz bogat vir denarja, a so kmetje že začenjali dvomiti, da jim lahko predsednik zagotovi prodajo v tujini. Manj kot leto dni pred predsedniškimi volitvami ter sredi neizprosnih prizadevanj demokratskih nasprotnikov za njegovo razrešitev lahko zdaj Trump upa na pomembno okrepitev svoje politične baze.
Po teh predvidevanjih si tudi Kitajska želi izboljšanja gospodarskih in drugih odnosov. Velike težave zaradi trgovinskih vojn z ZDA povečujejo tiste iz domače kuhinje kot naraščajoči dolg, nepremičninski in infrastrukturni baloni, neugodna demografska gibanja. Država bi morala izvesti prehod k večji vlogi potrošnikov pri rasti gospodarstva, ki so ga doslej v veliki večini poganjale državne in druge investicije in številni strokovnjaki Kitajsko primerjajo z Japonsko ob začetku »izgubljenega desetletja« iz osemdesetih let minulega stoletja.
Nekateri pa spominjajo na težave drugih komunističnih držav, ki jim prehoda v bolj odprto gospodarstvo ni uspelo izvesti brez velikih in pogosto bolečih političnih sprememb. Tudi zato ni jasno, do kje bo lahko sedanji predsednik Ši Džinping zadovoljil ameriške zahteve po splošni gospodarski liberalizaciji. Da bi se lažje uprla ameriškemu gospodarskemu diktatu, si Kitajska prizadeva za prevlado pri tehnologijah prihodnosti, marsikje uspešno.
Trumpove ZDA še naprej nasprotujejo vključitvi kitajskih velikanov kot Huawei pri izgradnji ameriških telefonskih omrežij prihodnosti in tudi to bo zagotovo še en adut v prihodnjih pogajanjih. Konec koncev se ameriški predsednik ni ustavil niti pred ohromitvijo Svetovne trgovinske organizacije zaradi očitkov na račun »držav v razvoju«, med katere v Ženevi sodi tudi Kitajska.
Barbara Kramžar, dopisnica
Trump v nedeljo ne bo nabijal carin na kitajske izdelke ter bo prepolovil tiste, ki jih je že septembra povišal na petnajst odstokov. Ostajajo pa petindvajset odstotne carine kitajski uvoz v vrednosti 250 milijard dolarjev, ki jih je ukazal že prej, in ameriški predserdnik napoveduje takojšen začetek pogajanj o drugi stopnji trgovinskega dogovora med največjima gospodarskima silama sveta. Ta je prej postavljal v čas po ameriških predsedniških volitvah 2020.
Če se bo njegov optimizem izkazal za upravičenega, si bo lahko Trump pripisal izjemno gospodarsko zmago z vplivom na vse mednarodne odnose. Tudi številne druge razvite države Peking obtožujejo kraje intelektualne lastnine s prisilnimi prenosi tehnologij v zameno za nastop na njihovem trgu, valutne manipulacije in drugo, a so drugi doslej oklevali pred odločnim obračunavanjem, ki si ga je za osrednji del svoje zunanjepolitične doktrine izbral Donald Trump. Republikanski predsednik Kitajsko že ves čas svoje politične kariere Kitajsko izkoriščanja odprtosti ameriškega trga, ne da bi druga gospodarska sila sveta odgovorila z odpiranjem svojega.
Tudi Trumpu se lahko še zaplete. Če je ob svojem nastopu v Beli hiši napovedoval, da je trgovinske vojne lahko dobiti, je z njimi veliko tvegal tudi sam. Ameriški kmetje, ki so ga množično podprli na volitvah leta 2016, so izgubili dostop do kitajskega trga soje in drugih kmetijskih izdelkov ter jih mora podpirati s subvencijami. Res so kazenske carine na kitajski uvoz bogat vir denarja, a so kmetje že začenjali dvomiti, da jim lahko predsednik zagotovi prodajo v tujini. Manj kot leto dni pred predsedniškimi volitvami ter sredi neizprosnih prizadevanj demokratskih nasprotnikov za njegovo razrešitev lahko zdaj Trump upa na pomembno okrepitev svoje politične baze.
Po teh predvidevanjih si tudi Kitajska želi izboljšanja gospodarskih in drugih odnosov. Velike težave zaradi trgovinskih vojn z ZDA povečujejo tiste iz domače kuhinje kot naraščajoči dolg, nepremičninski in infrastrukturni baloni, neugodna demografska gibanja. Država bi morala izvesti prehod k večji vlogi potrošnikov pri rasti gospodarstva, ki so ga doslej v veliki večini poganjale državne in druge investicije in številni strokovnjaki Kitajsko primerjajo z Japonsko ob začetku »izgubljenega desetletja« iz osemdesetih let minulega stoletja.
Nekateri pa spominjajo na težave drugih komunističnih držav, ki jim prehoda v bolj odprto gospodarstvo ni uspelo izvesti brez velikih in pogosto bolečih političnih sprememb. Tudi zato ni jasno, do kje bo lahko sedanji predsednik Ši Džinping zadovoljil ameriške zahteve po splošni gospodarski liberalizaciji. Da bi se lažje uprla ameriškemu gospodarskemu diktatu, si Kitajska prizadeva za prevlado pri tehnologijah prihodnosti, marsikje uspešno.
Trumpove ZDA še naprej nasprotujejo vključitvi kitajskih velikanov kot Huawei pri izgradnji ameriških telefonskih omrežij prihodnosti in tudi to bo zagotovo še en adut v prihodnjih pogajanjih. Konec koncev se ameriški predsednik ni ustavil niti pred ohromitvijo Svetovne trgovinske organizacije zaradi očitkov na račun »držav v razvoju«, med katere v Ženevi sodi tudi Kitajska.
