V nadaljevanju preberite:

Vojna v Ukrajini in energetska kriza sta podčrtali geopolitično tvegano odvisnost od uvoza energentov (fosilna goriva in uran) iz Rusije. Potreba pospešenega energetskega prehoda k radikalno zmanjšani rabi primarne in končne energije ter dolgoročno stoodstotni rabi obnovljivih virov (do sredine 21. stoletja) v EU ni bila še nikoli bolj nujna. Nova strategija evropske komisije za krizne razmere v oskrbi z energijo brez dvoma prinaša nekatere potrebne korake v trajnostno sonaravni energetsko-podnebni smeri.

Vendar z uvrstitvijo zemeljskega plina in jedrske energije v taksonomijo zelenih, trajnostnih virov energije pomeni ne le kratkoročno, temveč tudi dolgoročno odstopanje tako od cilja bistvenega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov kot tudi od omejevanja jedrskega tveganja. Jedrska energija je sicer nizkoogljična, toda ... Kaj bi za ozemeljsko, prebivalstveno in ekonomsko majhno Slovenijo pomenila jedrska nesreča černobilskih (1986) ali fukušimskih (2011) razsežnosti?