Hvala, ker ste vSTAli z nami

Mojca Zorko, urednica Slovenske tiskovne agencije, o tem, da se je vredno boriti za obstoj verodostojnih medijev.
Fotografija: »Zdržite za vse nas in Slovenijo; Hvala, ker obSTAjate.« FOTO: Voranc Vogel/Delo
Odpri galerijo
»Zdržite za vse nas in Slovenijo; Hvala, ker obSTAjate.« FOTO: Voranc Vogel/Delo

STA je kot temeljni novičarski servis stalnica slovenskega medijskega prostora. In četudi je bila v preteklosti že tarča političnih apetitov in pritiskov, si nikoli nisem mislila, da se bo treba boriti za njen obstanek. Za to, da bo lahko še naprej opravljala javno službo.

Ko sem na predvečer dneva svobode medijev pregledovala naslovnice časopisov, ki so nato izšli naslednji dan, mi je postalo jasno, da se dogaja nekaj velikega. Vsak na svoj način, vsekakor pa izstopajoče so podprli kampanjo Za obSTAnek, ki se je uradno začela 3. maja. Na dan, ko medijske organizacije vsako leto opozarjajo na pomen svobode medijev, ko vse demokratične institucije, države in nadnacionalne organizacije zavzamejo držo naklonjenih verodostojni, točni in preverjeni informaciji in se zavzamejo za krepitev medijske pismenosti in izboljšanje razmer, v katerih ustvarjajo novinarji. Kako pravi dan za start kampanje.

image_alt
Mediji v areni Bizanca


Novinarstvo je namreč marsikje na preizkušnji. S pojavom družbenih omrežij, pa že prej, s pojavom medmrežja, v katerem lebdi na milijone informacij, več kot jih povprečen človek lahko konzumira, kaj šele prefiltrira, so mediji postali pomembno sito, ki to naredi namesto njih. Novinarji preverjajo njihovo točnost in verodostojnost njihovega izvora. Informacije umeščajo v čas in prostor. Ali drugače: poročajo o tem, kaj se res dogaja, za razliko od tega, kaj bi nekdo želel, da se dogaja. In četudi so klasični mediji vmes zaradi klikanja na številne druge, privlačnejše vsebine, kot je marsikdaj resnica, izgubili del svojega občinstva, se je, če ne prej, med epidemijo covida-19 izkazalo, da so še kako pomemben korektiv in vodič po džungli lažnih novic, oglasnih sporočil in propagande.

In zato se je vredno boriti za obstoj verodostojnih medijev, ki so jih v zadnjem desetletju in več prizadeli tudi gospodarska kriza pa številni odhodi sposobnih novinarjev iz poklica. Bili so bolj in manj »posrečeni« lastniški premiki, bila so odpuščanja, krčenje vsebin. Vedno pa je bila stalnica Slovenska tiskovna agencija kot temeljni novičarski servis. In četudi je bila v preteklosti že tarča političnih apetitov in pritiskov, si nikoli nisem mislila, da se bo treba boriti za njen obstanek. Za to, da bo lahko še naprej opravljala javno službo.

Eden od tujih novinarjev, ki piše prispevek o dogajanju v Sloveniji, se je zadnjič vprašal, zakaj bi si nekdo prizadeval uničiti STA, ko pa kot agencija poroča le dejstva. Drži, gre za ažurno, sprotno poročanje o dogodkih, brez komentiranja in opredeljevanja za eno ali drugo stran. Gre tudi za preverjanje informacij in njihovo kontekstualizacijo pa za »servisne« informacije medijem: kronologije, ozadja, tabelarične prikaze in statistike, sezname ... Pri nas dobijo vse na enem mestu in izberejo, kar potrebujejo, zelo raznoliki mediji – nacionalni in regionalni, tiskani in elektronski mediji, levo in desno usmerjeni pa tudi tisti, ki niso nič od tega. Kdaj je torej postalo problematično golo dejstvo? Smo res privolili v to, da obstaja alternativna resnica? Na STA ne.

Agencijski novinarji, ki se sicer skrivamo za kraticami in se ne izpostavljamo, smo dvignili glas. In bili smo slišani. FOTO: Jure Eržen/Delo
Agencijski novinarji, ki se sicer skrivamo za kraticami in se ne izpostavljamo, smo dvignili glas. In bili smo slišani. FOTO: Jure Eržen/Delo

 

Klonili ne bomo


In zato smo se že zelo hitro odločili, da ne bomo klonili in ne bomo predali svoje profesionalne drže. Agencijski novinarji, ki se sicer skrivamo za kraticami in se ne izpostavljamo, smo dvignili glas. In bili smo slišani.

Slišali so nas novinarski kolegi in slišali ste nas vi. Javnost, za katero delamo in se trudimo sleherni dan. Javnost, za katero ustvarimo v povprečju po 300 novic na dan. Javnost, za katero smo se zadnje leto prebijali skozi koronska vprašanja. In najpomembneje: javnost, ki nam je v ključnem trenutku izkazala podporo, solidarnost in zaupanje.

Tudi iz nje so prišle številne pobude in spodbude, da sprožimo donacijsko kampanjo, in ko se je tisti konec tedna pred uradnim začetkom kampanje informacija o tem, da sms-donacije že delujejo, po družbenih omrežjih razširila kot požar, nam je postalo jasno, da se javnosti, ko se zažene, ne da ustaviti.

Več kot 264.000 evrov se je nabralo v mesecu dni. Znesek, ki nam bo z okrepljenimi tržnimi dohodki verjetno pomagal čez dva meseca.

Razumeli ste, da STA nismo le profesionalni novinarji, ampak zlasti ljudje. Hrabrili so nas vaši številni izrazi podpore: »Srečno, STA, in velika hvala za pokončnost. Želim vam, da bi ne glede na vse okoliščine skupaj še naprej ustvarjali zgodbe, ki nas povezujejo, pa tudi takšne, ki jih moramo, včasih ne z veseljem – pa vendarle – sporočiti. Ostanite močni, povezani in profesionalni še naprej. Iz vsega srca vas podpiram in vam želim, da zdržite silovit pritisk na vas. Zdržite za vse nas in Slovenijo. Hvala, ker obSTAjate.«



Neznanci so kolege, ki so jih prepoznali po kakšnem znaku STA, ustavljali na cesti, celo v hribih in jim sporočali, da so z nami. Številni ste si na svoje profile na družbenih omrežjih dodali značko zaobSTAnek. Majice v podporo kampanji ali s sporočilom, da je STAnje resno, so oblekli mnogi državljani, znani in manj znani. Nalepke z znakom kampanje krasijo marsikatero kolo, vrata ali elektronsko napravo. Opazili smo mnoge fotografije, s katerih je vidna podpora STA. Z generatorjem gesel so številni ustvarili marsikatero izvirno s STA v sredini.


Neprecenljiva pomoč in podpora


Mnogi ste za nas zastavili svojo besedo, svojo integriteto za integriteto STA. Pomagali ste nam z nasveti, znanjem, storitvami. Celotno kampanjo so pripravili prijatelji STA.

In ne nazadnje – dobili smo izjemno podporo kolegov. Zgodba STA je povezala ceh in dokazala, da lahko skupaj obranimo temelje demokratične družbe in medijske svobode.

Pritisk skrbi, kako naprej, je marsikoga začel lomiti. A z vsakim pritiskom, grožnjo, vsako manipulacijo je rasla podpora javnosti. S tem pa je rasla naša odločenost, da želimo to zaupanje javnosti upravičiti.

Smo res privolili v to, da obstaja alternativna resnica? Na STA ne.<br />
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Smo res privolili v to, da obstaja alternativna resnica? Na STA ne.
FOTO: Jože Suhadolnik/Delo


Želimo ostati »svojevrstni kompas medijem, ki omogoča orientacijo v času in prostoru«, kot nas je v utemeljitvi predloga za državno odlikovanje STA opisala predsednica DNS Petra Lesjak Tušek. In ne nazadnje, želimo obstati tudi zato, da bomo poročali o pritiskih, ki jih že čutijo kolegi v drugih medijih.

Hvala za vsakršno pomoč, predvsem pa za prav vsako nakazilo, največje in najmanjše. Vaša podpora nas navdihuje, da se bomo lahko še naprej borili za obSTAnek. Torej za vašo pravico do obveščenosti.

Mojca Zorko je urednica Slovenske tiskovne agencije.

Preberite še:

Komentarji: