V nadaljevanju preberite:

Pozno popoldan je na desni rami Ane Schnabl, tedaj še kresnikove nominiranke, pristal črn metulj z belimi progami. »Bilo je zelo simbolično, saj sem nosila belo obleko s črnimi progami. Čeprav je močno pihalo, metulj kar ni hotel proč. Spremljal me je, medtem ko sem kadila, spremljal me je, ko sem snemala video, nato se je povzpel na moj vrat, uho, vse skupaj je bilo že precej erotično, predvsem pa se mi je zdelo ljubko. Bila sem malce presenečena. Zakaj si je žival izbrala ravno mene? Saj veste – upanje,« je pisateljica opisala nepričakovano avanturo.

Zgodaj zvečer je – tedaj že brez metulja – prižgala kresni ogenj, potem ko je predsednik žirije Igor Bratož o najboljšem slovenskem romanu preteklega leta povedal: »Tri besede. Ana Schnabl, September.«

Pozno zvečer ji je prijateljica napisala sporočilo. Poguglala je vrsto metulja: šlo je za ivanjsko ptičico, »ivanjski« pa je narečna beseda za »kresni«.

»Pomislila sem: je lahko vse skupaj še bolj kičasto?« je lavreatka dejala tri dni zatem v razbeljenem Kamniku, ob praznem vrču limonade, ob koncu intervjuja, ki sva ga začela z analizo njenega prvega odziva ob prejemu nagrade.