V nadaljevanju preberite:

Vsi dobri ameriški pisatelji, kakršna sta nobelovca Saul Bellow in Isaac B. Singer, imajo evropske korenine. V sedemdesetih so v Italiji precej intenzivno prevajali vzhodnoevropske avtorje, na kilo sem brala slovaške in madžarske, železni zavesi navkljub. Nazadnje sem prebrala knjigo Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset [Beletrina 2018, prevedel Miha Obit], ki smo jo predstavili na tržaškem festivalu Morje zgodb (Un mare di racconti). Danes je kulturnih izmenjav in prevodnega pretakanja vse manj – slepo norenje. Veste, kako sem se namučila, da bi dosegla še kak prevod Markovega dela? Impossible. Kdo za vraga je to? Pred leti sem napisala knjigo o furlanskem pesniku Pierluigiju Cappellu, s katerim sva vzdrževala obenem strasten in neomadeževan literarni odnos. No, nemški založnik, ki sicer na veliko prevaja moja dela, mi jo zavrne, rekoč: kdo je ta Cappello? Kako to mislite? To je vendar knjiga o drugačnosti, umetnosti, prijateljstvu, kaj vas briga, kdo je? Stroka sama ne išče več literarnih del.