V nadaljevanju preberite:

Kapka Kassabova je literarna zvezda in avtorica, ki se odlikuje v vseh žanrih, o njenih knjigah pišejo svetovni časopisi, kot so New York Times, Guardian in drugi. Na festivalu kompleksnosti v okviru EPK Nova Gorica je govorila o svoji knjigi Meja, v kateri raziskuje zgodovinske in mitološke plasti obmejnega območja Bolgarije, Grčije in Turčije, od Tračanov, Rimljanov prek osmanskega cesarstva do zgodovine hladne vojne in migracijske krize.

Na njej je nekaj pristnega, nežnega in mističnega. Na odru v nabito polni novogoriški knjižnici Franceta Bevka je s svojim nenavadnim načinom govora dobesedno hipnotizirala občinstvo; govorila je poglobljeno, s skoraj pesniškimi metaforami, kot bi sproti tkala novo zgodbo, pisala novo knjigo. Včasih je bilo nemogoče vskočiti v njene stavke, da ne bi zmotila njenega gostega toka misli besed, zato sva za Sobotno prilogo nekaj vprašanj načeli tudi po dogodku.

Meja, prva knjiga njene balkanske tetralogije, ki je v izjemnem prevodu Petre Meterc izšla lani pri Beletrini, v okviru festivala Fabula, je nenavadno branje: bere se kot literatura, kot popotniški esej, kot zgodovinska knjiga, potovanje v druge plasti bivanja, v magično, mitološko. Hkrati pa je tudi osebno pričevanje o tem, kako se avtorica vrača v pokrajino svojega otroštva, da bi prečkala nekdaj prepovedano mejo med Bolgarijo in Turčijo ter Grčijo.