
Neomejen dostop | že od 14,99€
Junij 2025 je, še zlasti v Nemčiji, mesec Thomasa Manna. Ob 150. obletnici rojstva velikana evropske književnosti se vrstijo takšni in drugačni pokloni njegovemu obsežnemu opusu. Romani Buddenbrookovi, Čarobna gora, Jožef in njegovi bratje, Lotte v Weimarju, Izpovedi pustolovca Feliksa Krulla, novele Smrt v Benetkah, Težka ura, Tonio Kröger … Nobelov nagrajenec iz leta 1929 je globoko zasidran med slovensko bralstvo in praviloma velja za najbolj nemškega med nemškimi avtorji: discipliniranega, sistematičnega, analitičnega, natančnega, na prvi pogled celo suhoparnega in nič kaj genialnega.
Letos obeležujemo še eno okroglo obletnico, tesno povezano z Nemčijo – osemdeset let konca druge svetovne vojne. Mann ga je pričakal na varnem, v Kaliforniji, kamor je prebegnil leta 1938, potem ko so po Hitlerjevem prihodu na oblast nacisti javno sežigali njegove knjige. Medtem ko je tretji rajh drvel v prepad, je daleč stran od evropskih morišč ustvarjal veliki, po mnenju mnogih največji glasbeni roman vseh časov: Doktor Faustus. V njem je mojstrsko prepletel raznolike tematike – nemštvo, klasično glasbo, absurd vojskovanja –, njegovi premisleki pa ostajajo aktualni še danes, pravzaprav so tako aktualni, da bi jih lahko opisali z besedo, ki, poznavajoč Mannovo biografijo in vsebino romana, meji na ironijo: genialnost. Genialnost, kot jo je v Dr. Faustusu razdelal Mann, ima tisoč različnih obrazov, ni zgolj navdihujoča, ampak tudi utrujajoča, ni zgolj strastna, ampak tudi ledena, in predvsem ni zgolj glasbena, ampak je univerzalna, posplošiti jo je mogoče na znanost, likovno umetnost, šport, alkimijo, karkoli.
Komentarji