V članku preberite:

Nemajhna gospodarska in tudi siceršnja dinamičnost se še ohranja, in to predvsem »na podeželju«. Vzdržuje jo predvsem nenehni nadaljnji razmah drobnega podjetništva: tehnološko vsaj nekoliko napredujočega kmetijstva ter hišnih obrti, espejev in drugih manjših obratov vseh vrst dejavnosti. Skoraj vsaka vas ima svojega tovornjakarja; skoraj povsod je blizu kakšno manjše industrijsko podjetje; v mnogih regijah cveti drobni tujski turizem (in še bolj desettisočglavo migriranje domačinov v tujino). Slovenske podjetniške gazele in slovenski športni heroji so s podeželja. Vso to aktivnost in iz nje izvirajoče dohodke poganja velika delavnost podeželanov. Veliko slišimo o stanovanjih, ki so v Ljubljani naprodaj za milijon evrov, ampak na vasi rastejo kot gobe po dežju več milijonov vredne hiše. In ko smo že začeli primerjati, dodajmo še naslednje.

Priljubljen slovenski mit je tisti o preveliki moči političnega središča Slovenije nad preostalo državo. Toda odkar imamo demokracijo, sestavlja slovenske centre politične moči skoraj v celoti preostala država, saj so volivci glavnega mesta pri nas v popolni manjšini. Demokratični Sloveniji vlada podeželje. In na vasi je danes vsaj po mojih opažanjih tudi veliko več bogatije kakor v mestu ter v mnogih regijah tudi več revščine, čeprav tako radi spregledamo vso bedo starih mestnih blokovskih naselij.

Nekdanje strukturno nasprotje med vasjo in mestom je v Sloveniji že večinoma preseženo. Niso pa še presežene razlike v načinih dojemanja skupnega in družbenega – ki je v slovenskih drobnopodjetniških vaseh in zaselkih, raztresenih po naših hribih in dolinah, pač precej drugačno od načinov dojemanja družbe, politike in države v večjem mestu. Glede na to, da Sloveniji vlada podeželje, je to pač relevantno. In bo še naprej, dokler ne postane tudi vas, miselno, »mesto«, dokler se ne preplete še po tej plati dovolj tesno z mestom, kakor se je že dolgo nazaj drugje v EU. To se seveda že dogaja in je eden naših redkih še potekajočih pozitivnih razvojnih procesov.