Portret tedna: Janez Janša
Letošnji relativni zmagovalec je edini sodobni slovenski politik, ki je kandidiral na vseh parlamentarnih volitvah.
Odpri galerijo
Na volišču v Šentilju pri Velenju FOTO: Jure Eržen
V 25-letnem obdobju, ko vodi Slovensko demokratsko stranko (nekoč se je imenovala Socialdemokratska stranka), je bil v vladi šest let in pol. Od leta 1990 je bil v vladi osem let in pol. Marca 1994, slabo leto dni zatem, ko je prevzel vodenje stranke, ga je parlament odstavil s funkcije obrambnega ministra. Leta 2000 je funkcijo obrambnega ministra opravljal pol leta. Med letoma 2004 in 2008 je bil predsednik vlade. Vlado je še enkrat vodil med februarjem 2012 in marcem 2013, a mu je koalicija razpadla. Na podlagi podatka, da je med 28-letno profesionalno politično kariero v vladi preživel le slabo tretjino tega obdobja, bi lahko sklepali, da gre za ne najbolj uspešnega politika. Ker je na parlamentarnih volitvah kandidiral devetkrat in je bil izvoljen vedno, sklep o neuspešnosti ni na mestu.
Je edini sodobni slovenski politik, ki je kandidiral na vseh parlamentarnih volitvah. Praviloma je na volitvah pobiral rekordne deleže. Tokrat je zbral dobrih 39 odstotkov. Pred štirimi leti je v matičnem okraju vknjižil 35-odstotno podporo. Leta 2011 je na Grosupljem zbral 45 odstotkov glasov, leta 2008 pa je celo prebil magično mejo 51 odstotkov. Janez Janša ima veliko gorečih podpornikov, dodati pa velja, da ima še več gorečih nasprotnikov. Ljudi, ki jih politika zanima, ne pušča indiferentnih. Je ena zelo redkih osebnosti, o kateri ima vsak odrasel prebivalec Slovenije svoje mnenje. Predsednik Borut Pahor je po volitvah sporočil, da mu bo kot relativnemu zmagovalcu volitev najverjetneje podelil mandat za sestavo vlade. Presenečenje je teoretično možno – če bi se, denimo, pokazalo, da bi se pri predsedniku oglasil kakšen drug mandatarski kandidat in bi lahko verodostojno zagotovil, da ima podporo najmanj 46 poslancev.
Ali Janez Janša lahko sestavi vlado? S frazo bi rekli, da je to vprašanje za milijon evrov. Realistična ocena pa bi bila naslednja: ker je volilni rezultat meglen – ne levica ne desnica ne more trditi, da je zmagala –, ima relativni zmagovalec nekaj prednosti. Prednost ima politik, ki razume taktiko in strategijo. Prednost ima politik, ki je bolje obveščen. Prednost ima politik, ki je boljši analitik in kombinatorik. Prednost ima politik, ki razume umetnost sklepanja kompromisov. Prednost ima politik, ki lahko potencialnim koalicijskim partnericam zagotovi, da jih ne bo požrl. Prednost ima politik z mirnimi živci in dobro psihofizično kondicijo. Prednost ima opcija, ki v volilnem telesu strank, ki bi prebile ločnico med levico in desnico, ne bi povzročala pretiranih nesporazumov.
Nedvomno je najbolje obveščeni slovenski politik. Mreža terenskih odborov SDS, ki ni usposobljena le za izvajanje volilne kampanje, temveč tudi vešče zbira podatke o političnih tekmecih, rivalih, sovražnikih in potencialnih zaveznikih, predstavlja pomembno prednost, ko morajo stranke ugotoviti, ali lahko čez nekaj tednov ali mesecev mandatarju zagotovijo 46 glasov. Ni pretiravanje, če rečemo, da Janševa informacijska mreža tekmece iz konkurenčnih poslanskih skupin pogosto pozna bolje, kot jih poznajo v matičnih strankah. Če sodimo po učinkih delovanja SDS, na Trstenjakovi ulici deluje tudi dobro podkovana informacijska centrala, ki razume, kje so šibke točke v drugih poslanskih skupinah.
Dobra obveščenost pa ni nujno jamstvo za uspeh. Janša informacije o tekmecih uporablja na način, ki je invaziven. S presežkom informacij potencialne zaveznike prestraši. Ker je v njem nekaj škorpijonskega, zna iz prednosti hitro pridelati tudi slabosti.
Janša ima dobro kondicijo, predvsem fizično. Ni pa rečeno, da je dovolj potrpežljiv in da ima jeklene živce. Med zadnjim soočenjem na nacionalnem radiu je po četrt ure demonstrativno zapustil studio. Celo suknjič je menda pustil na prizorišču, ko je odvihral. Ker se je to pripetilo v petek, v soboto pa je bil volilni molk, gesta, ki jo lahko razumemo kot znamenje slabih živcev, ni bila deležna poglobljenih komentarjev.
Taktiko razume vrhunsko. Pri izvedbi se mu sicer kdaj zalomi, a med letošnjo volilno kampanjo večjih napak ni delal. Medijem, ki bi si vzeli dovolj časa, da se z njim pogovorijo, kakšni so bili kreditni aranžmaji z Dijano Đuđić iz Republike Srbske, se je izognil. Format TV-soočenj, ki temelji na ideji, da noben udeleženec ne sme govoriti preveč dolgo, je zanj idealen. Če bi ga ravno vprašali, kako je s kreditom iz Republike Srbske, bi nekaj odgovoril, za podvprašanja pa bi zmanjkalo časa, ker morajo na vrsto priti tudi drugi kandidati.
Kot strateg ima težave z razumevanjem interesov potencialnih zaveznikov, ki nekako spadajo v isti ideološki prostor. Hkrati ima kot strateg težavo, ker je količina tistih, ki so umeščeni med političnim centrom in levico, pa bi bili hkrati pripravljeni sodelovati z njim, zelo majhna. Nemogoče si je predstavljati, da bi lahko izvajal državniške geste, kakršnih je bil sposoben Janez Drnovšek, ko je presegal členitve na levico in desnico. Potencialne koalicijske partnerice se bojijo, da jih lahko sodelovanje v vladajoči koaliciji na srednji rok veliko stane. Leta 2008, po končanem štiriletnem mandatu, je Nova Slovenija iz parlamenta izpadla. Slovenska ljudska stranka kot druga koalicijska partnerica v mandatu 2004–2008 je komaj preskočila parlamentarni prag.
Tik pred 60. rojstnim dnem je Janša med kampanjo poskušal delovati umirjeno, državniško, na trenutke je igral vlogo simpatičnega, nasmejanega dobrodušneža. Morda mu je s to držo koga celo uspelo prepričati, dejstvo pa ostaja, da okrog njega deluje aparat, ki zna zelo dobro nabijati tekmece, morebitne kritike, nasprotnike in po potrebi tudi zaveznike.
V tednih, ko večina razmišlja o dopustih, se začenja igra izčrpavanja. In ko je Janša iz svojega štaba na Trstenjakovi ulici nagovoril občinstvo – ni se hotel sprehoditi čez Dunajsko cesto, kjer je delovalo uradno tiskovno središče Državne volilne komisije –, je med drugim povedal, da se je njegov politični aparat ravno dobro ogrel. Drugi pa so, je namignil, že pregoreli.
Je edini sodobni slovenski politik, ki je kandidiral na vseh parlamentarnih volitvah. Praviloma je na volitvah pobiral rekordne deleže. Tokrat je zbral dobrih 39 odstotkov. Pred štirimi leti je v matičnem okraju vknjižil 35-odstotno podporo. Leta 2011 je na Grosupljem zbral 45 odstotkov glasov, leta 2008 pa je celo prebil magično mejo 51 odstotkov. Janez Janša ima veliko gorečih podpornikov, dodati pa velja, da ima še več gorečih nasprotnikov. Ljudi, ki jih politika zanima, ne pušča indiferentnih. Je ena zelo redkih osebnosti, o kateri ima vsak odrasel prebivalec Slovenije svoje mnenje. Predsednik Borut Pahor je po volitvah sporočil, da mu bo kot relativnemu zmagovalcu volitev najverjetneje podelil mandat za sestavo vlade. Presenečenje je teoretično možno – če bi se, denimo, pokazalo, da bi se pri predsedniku oglasil kakšen drug mandatarski kandidat in bi lahko verodostojno zagotovil, da ima podporo najmanj 46 poslancev.
Ali Janez Janša lahko sestavi vlado? S frazo bi rekli, da je to vprašanje za milijon evrov. Realistična ocena pa bi bila naslednja: ker je volilni rezultat meglen – ne levica ne desnica ne more trditi, da je zmagala –, ima relativni zmagovalec nekaj prednosti. Prednost ima politik, ki razume taktiko in strategijo. Prednost ima politik, ki je bolje obveščen. Prednost ima politik, ki je boljši analitik in kombinatorik. Prednost ima politik, ki razume umetnost sklepanja kompromisov. Prednost ima politik, ki lahko potencialnim koalicijskim partnericam zagotovi, da jih ne bo požrl. Prednost ima politik z mirnimi živci in dobro psihofizično kondicijo. Prednost ima opcija, ki v volilnem telesu strank, ki bi prebile ločnico med levico in desnico, ne bi povzročala pretiranih nesporazumov.
Nedvomno je najbolje obveščeni slovenski politik. Mreža terenskih odborov SDS, ki ni usposobljena le za izvajanje volilne kampanje, temveč tudi vešče zbira podatke o političnih tekmecih, rivalih, sovražnikih in potencialnih zaveznikih, predstavlja pomembno prednost, ko morajo stranke ugotoviti, ali lahko čez nekaj tednov ali mesecev mandatarju zagotovijo 46 glasov. Ni pretiravanje, če rečemo, da Janševa informacijska mreža tekmece iz konkurenčnih poslanskih skupin pogosto pozna bolje, kot jih poznajo v matičnih strankah. Če sodimo po učinkih delovanja SDS, na Trstenjakovi ulici deluje tudi dobro podkovana informacijska centrala, ki razume, kje so šibke točke v drugih poslanskih skupinah.
Dobra obveščenost pa ni nujno jamstvo za uspeh. Janša informacije o tekmecih uporablja na način, ki je invaziven. S presežkom informacij potencialne zaveznike prestraši. Ker je v njem nekaj škorpijonskega, zna iz prednosti hitro pridelati tudi slabosti.
Janša ima dobro kondicijo, predvsem fizično. Ni pa rečeno, da je dovolj potrpežljiv in da ima jeklene živce. Med zadnjim soočenjem na nacionalnem radiu je po četrt ure demonstrativno zapustil studio. Celo suknjič je menda pustil na prizorišču, ko je odvihral. Ker se je to pripetilo v petek, v soboto pa je bil volilni molk, gesta, ki jo lahko razumemo kot znamenje slabih živcev, ni bila deležna poglobljenih komentarjev.
Taktiko razume vrhunsko. Pri izvedbi se mu sicer kdaj zalomi, a med letošnjo volilno kampanjo večjih napak ni delal. Medijem, ki bi si vzeli dovolj časa, da se z njim pogovorijo, kakšni so bili kreditni aranžmaji z Dijano Đuđić iz Republike Srbske, se je izognil. Format TV-soočenj, ki temelji na ideji, da noben udeleženec ne sme govoriti preveč dolgo, je zanj idealen. Če bi ga ravno vprašali, kako je s kreditom iz Republike Srbske, bi nekaj odgovoril, za podvprašanja pa bi zmanjkalo časa, ker morajo na vrsto priti tudi drugi kandidati.
Kot strateg ima težave z razumevanjem interesov potencialnih zaveznikov, ki nekako spadajo v isti ideološki prostor. Hkrati ima kot strateg težavo, ker je količina tistih, ki so umeščeni med političnim centrom in levico, pa bi bili hkrati pripravljeni sodelovati z njim, zelo majhna. Nemogoče si je predstavljati, da bi lahko izvajal državniške geste, kakršnih je bil sposoben Janez Drnovšek, ko je presegal členitve na levico in desnico. Potencialne koalicijske partnerice se bojijo, da jih lahko sodelovanje v vladajoči koaliciji na srednji rok veliko stane. Leta 2008, po končanem štiriletnem mandatu, je Nova Slovenija iz parlamenta izpadla. Slovenska ljudska stranka kot druga koalicijska partnerica v mandatu 2004–2008 je komaj preskočila parlamentarni prag.
Tik pred 60. rojstnim dnem je Janša med kampanjo poskušal delovati umirjeno, državniško, na trenutke je igral vlogo simpatičnega, nasmejanega dobrodušneža. Morda mu je s to držo koga celo uspelo prepričati, dejstvo pa ostaja, da okrog njega deluje aparat, ki zna zelo dobro nabijati tekmece, morebitne kritike, nasprotnike in po potrebi tudi zaveznike.
V tednih, ko večina razmišlja o dopustih, se začenja igra izčrpavanja. In ko je Janša iz svojega štaba na Trstenjakovi ulici nagovoril občinstvo – ni se hotel sprehoditi čez Dunajsko cesto, kjer je delovalo uradno tiskovno središče Državne volilne komisije –, je med drugim povedal, da se je njegov politični aparat ravno dobro ogrel. Drugi pa so, je namignil, že pregoreli.
