Posebna številka Sobotne priloge
Sobotna priloga, ki bo v prodaji od 13. junija, je nekaj posebnega. Tokrat namreč obsega kar 60 strani odličnega branja.
Odpri galerijo
Tokrat bo Sobotna priloga obsegala 60 strani. FOTO: Delo
»Tako strah me ni bilo že dolga leta. Strah je namreč to, da drugi odločajo o tvoji usodi,« v intervjuju za Sobotno prilogo pravi Ana Roš, chefinja v Hiši Franko. Pripoveduje pa tudi o tem, kakšno je med in po epidemiji covida-19 stanje duha v Sloveniji. Tudi zaradi stanja duha v državi ob koncu pogovora namigne, da bo za slovenske medije govorila le še, če bo za to obstajal le zelo tehten razlog.
Filozofinja Alenka Zupančič razmišlja o normalizaciji. »Besede, ki v marsikaterem ušesu vzbujajo veselje. A bi bilo najbrž bolje, če bi jih sprejeli z malo več zadržanosti in skepse,« ugotavlja.
Jevgenij Morozov, razlagalec družbenih učinkov novih tehnologij, pravi, da je v pandemiji tehnološka industrija edina, ki jo je odnesla brez prask. Novinar Mirt Bezlaj pa prinaša pripoved dveh Slovenk, ki sta v preteklosti kot čistilki vsebin delali za Facebook. Spoznali sta greznico človeštva.
Saša Vidmajer analizira štiri stoletnice – stoletnice trianonske pogodbe, požiga Narodnega doma v Trstu, plebiscita na Koroškem in rapalske mirovne pogodbe.
Janez Markeš filozofa Luko Omladiča sprašuje o vzporednicah med krizo, ki nas je prizadela med epidemijo, ter okoljsko krizo.
Psihiater Matjaž Lunaček odgovarja Vesni Milek, da epidemija ni prinesla ničesar. »Ljudje so zgolj čakali, da nelagodnost mine, potem pa 'hajd po starem'. V uživaški kulturi, ki je v temelju nekulturna, ni prostora za resne razmisleke.«
Pevec skupine Mi2 in zgodovinar Tone Kregar pa pravi: »Po epidemiji pride razvrat. Ko ljudje nehajo umirati, se spet ljubijo.«
Edin Zubčević, sokurator Jazz festivala Ljubljana, je v pogovoru s Patricijo Maličev razložil, kako se bodo glasbeniki čez nekaj dni vrnili na odre, pred občinstvo. In zakaj je to pomembno.
Sobotna priloga prinaša tudi zgodbo o festivalu na otoku Isle of Wight izpred petdesetih let. 700.000 ljudi je prišlo na otok v Rokavskem prelivu, da bi slišali Jimija Hendrixa in Jima Morrisona. Po svojih spominih na obisk festivala je pobrskal Jože Rozman, eden naših najboljših poznavalcev vina.
Pred počitnicami smo. Irena Štaudohar piše o plavanju v rekah in jezerih, Maja Prijatelj Videmšek pa o risu in ljudeh, ki so omogočili, da se ris spet sprehaja po naših gozdovih. In če sta gozd ali jezero predaleč – v Sobotni prilogi lahko preberete tudi zgodbo o ljubljanskem botaničnem vrtu in njihovi semenski banki.
Filozofinja Alenka Zupančič razmišlja o normalizaciji. »Besede, ki v marsikaterem ušesu vzbujajo veselje. A bi bilo najbrž bolje, če bi jih sprejeli z malo več zadržanosti in skepse,« ugotavlja.
Jevgenij Morozov, razlagalec družbenih učinkov novih tehnologij, pravi, da je v pandemiji tehnološka industrija edina, ki jo je odnesla brez prask. Novinar Mirt Bezlaj pa prinaša pripoved dveh Slovenk, ki sta v preteklosti kot čistilki vsebin delali za Facebook. Spoznali sta greznico človeštva.
Saša Vidmajer analizira štiri stoletnice – stoletnice trianonske pogodbe, požiga Narodnega doma v Trstu, plebiscita na Koroškem in rapalske mirovne pogodbe.
Dr. Luka Omladič, filozof, naravovarstvenik. Z njim se je pogovarjal Janez Markeš. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Psihiater Matjaž Lunaček odgovarja Vesni Milek, da epidemija ni prinesla ničesar. »Ljudje so zgolj čakali, da nelagodnost mine, potem pa 'hajd po starem'. V uživaški kulturi, ki je v temelju nekulturna, ni prostora za resne razmisleke.«
Pevec skupine Mi2 in zgodovinar Tone Kregar pa pravi: »Po epidemiji pride razvrat. Ko ljudje nehajo umirati, se spet ljubijo.«
Edin Zubčević, sokurator Jazz festivala Ljubljana, je v pogovoru s Patricijo Maličev razložil, kako se bodo glasbeniki čez nekaj dni vrnili na odre, pred občinstvo. In zakaj je to pomembno.
Sobotna priloga prinaša tudi zgodbo o festivalu na otoku Isle of Wight izpred petdesetih let. 700.000 ljudi je prišlo na otok v Rokavskem prelivu, da bi slišali Jimija Hendrixa in Jima Morrisona. Po svojih spominih na obisk festivala je pobrskal Jože Rozman, eden naših najboljših poznavalcev vina.
Pred počitnicami smo. Irena Štaudohar piše o plavanju v rekah in jezerih, Maja Prijatelj Videmšek pa o risu in ljudeh, ki so omogočili, da se ris spet sprehaja po naših gozdovih. In če sta gozd ali jezero predaleč – v Sobotni prilogi lahko preberete tudi zgodbo o ljubljanskem botaničnem vrtu in njihovi semenski banki.
