Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Pravno nezavezujoči dokument, ki je spremenil Evropo

Načela helsinške konference, sprejeta pred petimi desetletji, so danes, ko se je vojna vrnila na evropska tla, še bolj aktualna kot leta 1975.
Finsko ekipo na konferenci v Helsinkih so sestavljali predsedujoči konferenci Kalevi Sorsa, minister za zunanje zadeve Olavi J. Mattila, predsednik vlade Keijo Liinamaa in finski predsednik Urho Kekkonen. FOTO: Korpisaari Tapio/Wikipedia
Finsko ekipo na konferenci v Helsinkih so sestavljali predsedujoči konferenci Kalevi Sorsa, minister za zunanje zadeve Olavi J. Mattila, predsednik vlade Keijo Liinamaa in finski predsednik Urho Kekkonen. FOTO: Korpisaari Tapio/Wikipedia
Božo Cerar
26. 7. 2025 | 05:00
11:09

V nadaljevanju preberite:

Pred petdesetimi leti, točneje 1. avgusta 1975, so voditelji 35 evropskih držav ter ZDA in Kanade v finski prestolnici sprejeli helsinško sklepno listino (vojaško-politični sporazum) in s tem končali dveletno zasedanje Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE). Pomembno vlogo sta pri tem odigrali gostiteljica, nevtralna Finska, in neuvrščena Jugoslavija. Konferenca se je leta 1995 preoblikovala v Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), največjo regionalno varnostno organizacijo s sedežem na Dunaju. V njej sodeluje 57 držav Severne Amerike, Evrope in srednje Azije. Njene osrednje naloge so zagotavljanje miru in obnova po konfliktih, razoroževanje in gradnja zaupanja. Poleg tega se ukvarja tudi z nekaterimi drugimi vojaško-političnimi vprašanji in se loteva gospodarskih, okoljevarstvenih in humanitarnih vprašanj. Spremlja demokratičnost volitev v državah članicah in se zavzema za enakopravnost med spoloma, svobodo medijev, človekove pravice in pravice manjšin.

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine