Praznična Sobotna priloga prinaša še več zanimivega branja
Pišemo, med drugim, o gledališču. Vesna Milek se je pogovarjala z igralko Polono Juh. V treh desetletjih je ustvarila paleto ženskih likov, ki ostajajo v kolektivnem spominu vseh, ki so jih videli zaživeti na odru ljubljanske Drame. Zdaj jo lahko gledamo kot profesorico z alzheimerjevo boleznijo v predstavi Še vedno Alice; je Laura v Krleževi drami V agoniji, Olivija v Shakespearovi komediji Kar hočete, za katero je pred kratkim dobila nagrado žlahtna komedijantka, in egocentrična Mami v Albeejevi drami Ameriški sen. Spregovori o minljivosti gledaliških vlog, izpraznjenosti današnje instagramovske družbe, selitvi Drame v Litostroj, o tem, kaj je tisto presežno, kar gledališče lahko ponudi sodobnemu človeku.
Nina Gostiša se je pogovarjala s palestinskim gledališčnikom Ahmedom Tobasijem. Živi in dela v Dženinu. Begunsko taborišče Dženin na okupiranem Zahodnem bregu za Izraelce velja za leglo terorizma. Za Palestince je središče oboroženega odpora proti okupacijskim silam. Za drugačno vrsto odpora – z umetnostjo, s kulturo – si prizadeva v njem delujoči The Freedom Theatre, Gledališče svobode. Ahmed Tobasi si je letos prislužil nominacijo za Nobelovo nagrado za mir.
Biblicist, teolog in filozof Jože Krašovec piše o vojnah in iskanju poti do miru, kot ga predstavijo biblične zgodbe in odzivi hebrejskih prerokov. S tem se odpira tudi vprašanje dobesedne in metaforične razlage kočljivih zgodovinskih dogodkov.
Zamejska odvetnica Martina Valentinčič v pogovoru z Anjo Intihar pripoveduje o femicidu in Italiji. V Italiji je lani nasilne smrti umrlo več kot sto žensk. V primerjavi z letom 2022 so na italijanskem statističnem uradu zaznali triodstotno povečanje števila umorov, ki so jih zagrešili partnerji ali nekdanji partnerji, in štiriodstotno povečanje števila žrtev med ženskami. Premierka Giorgia Meloni je po prevzemu oblasti oktobra pred dvema letoma napovedala boj proti nasilju nad ženskami in »strašni kugi femicidov«.
Jernej Šček se je pogovarjal z Enzom Biancijem. Je katoliški redovnik, a je pred ustanovitvijo redovniške skupnosti v Torinu končal študij ekonomije. Je publicist, avtor težko preglednega števila knjig, komentator italijanskih časnikov La Stampa, La Repubblica, Avvenire. Skozi zgodovino je Vatikan nanj gledal različno – bil je deležen visokih časti vrha rimskokatoliške hierarhije, Sveti sedež pa ga je tudi pozval, naj redovno skupnost, ki jo je ustanovil, zapusti.
Irena Štaudohar piše o umetnosti in ustvarjalnosti. Kreativnost ni vedno racionalna, še vedno jo težko razložimo. Preblisk je stvar intuicije, je moč nezavednega mišljenja. Večina kreativnih ljudi vam bo povedala, da se jim najboljše ideje utrnejo na dolgih sprehodih in ko so sami. Umetniki večkrat razlagajo, da ko ustvarjajo, v njihovi glavi ni več občutka preteklosti ali prihodnosti, ampak samo sedanjost. Trenutek. Notranje in zunanje izkustvo se združita.
O ustvarjalnosti v pogovoru s Sašo Bojc pripoveduje tudi arhitektka Majda Kregar. Obnova in revitalizacija Ljubljanskega gradu je več kot pol stoletja trajajoči projekt biroja Ambient. »Strašili so, da bomo uničili Ljubljanski grad,« pove. Arhitektka Majda Kregar je pri projektu revitalizacije sodelovala že od začetka. Podpisana je pod številna arhitekturna dela, vendar sta prenova in revitalizacija Ljubljanskega gradu v njenem ustvarjalnem opusu ključni.
O ustvarjalnosti govori tudi zapis Karine Cunder Reščič. Obiskala je Davida Lesarja, proizvajalca v gastronomskem svetu zelo cenjenih salam. Lesarjeve salame so tako izpopolnjene, da jih primerjajo z najprestižnejšimi avtomobilskimi znamkami. Salame Biosing so se znašle v restavracijah, kot so Steirereck, Kadeau, Hiša Franko ... Nekoliko tehnično se sliši, a je po svoje pravilno, kajti Lesar se jih je tudi lotil s preciznostjo inženirja. Na roko pa mu gre še to, da ima vse lastnosti dobrega krošnjarja, Ribničana.
Miha Jenko v kolumni razmišlja o 20. obletnici slovenskega vstopa v Evropsko unijo, Saša Vidmajer pa v portretu tedna predstavi predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen. Janez Markeš analizira pripovedi o novi politični pomladi, Ali Žerdin pa v uvodniku predstavi svetovno poročilo o sreči. Zakaj so srečni na Finskem? Zakaj so srečni v Izraelu? Kako je s srečo v Sloveniji?
Stanislav Rožman, dolgoletni predsednik uprave Jedrske elektrarne Krško, ki je po strokovnih ocenah v obratovanju med najboljšo desetino na svetu, je po upokojitvi ambasador miroljubne rabe jedrske energije. V časih žgočih razprav o jedrski prihodnosti in referendumu je prepričan o premalo poudarjenih koristih jedrske energije in tem, da imamo vrhunsko jedrsko infrastrukturo. V pogovoru z Borutom Tavčarjem izraža prepričanje, da jedrske elektrarne ne prinašajo izgub, temveč so večinoma profitni centri.
Botanika Jože Bavcon in Blanka Ravnjak pišeta o mreži semenskih bank, ki hranijo in tudi izmenjujejo dragocena semena avtohtonih rastlinskih vrst.
