Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Umirajoči v Ulici zaprtih pekarn

Zgodbe o velikih zločinih in nebrzdani človeški zlobi bi morale biti opomin, da se kaj takega ne ponovi, a so zgolj nekakšen načrt za prihodnje tragedije.
Pekom v Ukrajini, tudi v delih države, ki nso blizu bojišč, vojna močno greni življenje, saj pogosto prihaja do izpadov električne energije tudi daleč od fronte. Foto Thomas Peter Reuters
Pekom v Ukrajini, tudi v delih države, ki nso blizu bojišč, vojna močno greni življenje, saj pogosto prihaja do izpadov električne energije tudi daleč od fronte. Foto Thomas Peter Reuters
13. 1. 2024 | 08:30
13. 1. 2024 | 08:33
8:50

V nadaljevanju preberite:

Tako kot je v gosti megli vsako mesto videti podobno, se tudi na različnih prizoriščih velikih zločinov obiskovalcu zazdi, da v zraku visi nekaj podobno težkega. Prekaz, Kravica, Srebrenica in Kočevski rog so prizorišča brutalnih umorov na Kosovu, v Bosni in Hercegovini in Sloveniji, ki mi jih je uspelo obiskati. Čeprav so se krvavi dogodki zgodili na različnih krajih, v različnih obdobjih in v bolj ali manj industrijskih razsežnostih, sta jim skupna surovost in sovraštvo, ki sta poganjala norijo uničenja soljudi.

Nekoč, ko se bosta končali klavnici v Ukrajini in Gazi, bo nad tamkajšnjimi prizorišči pokolov zagotovo viselo podobno mučno in težko ozračje. Kjer so v zraku za večno ujeti udušeni kriki in očitajoči pogledi nedolžnih žrtev morilske norosti, tam ni prihodnosti za nikogar. Ni prihodnosti za tiste, ki so klali in ostali živi, ni prihodnosti za preživele svojce zaklanih, in več časa ko mine, bolj se zdi, da so edini zmagovalci tovrstnih norij prav lastniki udušenih krikov in očitajočih pogledov.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine