Franjo Bobinac spregovoril o prihodnosti slovenskega športa

Rokometna zveza pripravila okroglo mizo o prihodnosti športa. Med glavnimi govorci kandidat za predsednika OKS Franjo Bobinac.
Fotografija: Franjo Bobinac je spregovoril o prihodnosti športa pri nas. FOTO: Uroš Hočevar
Odpri galerijo
Franjo Bobinac je spregovoril o prihodnosti športa pri nas. FOTO: Uroš Hočevar

Rokometna zveza Slovenije je v Ljubljani pripravila okroglo mizo z vprašanjem, kako povečati finančna sredstva v športu. Pobudnik je bil predsednik RZS Franjo Bobinac, ki bo konec leta kandidat za novega predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije, na posvetu pa je nakazal svoje zamisli o organiziranju športa.

image_alt
Tomaž Barada že nakazal prvi udarec Bobinčevi kandidaturi

Posvet je bil namenjen predstavitvi Bobinčevega videnja položaja športa v državi in iskanju trenutnega položaja športa pri nosilcih športnih funkcij med predstavniki različnih športnih zvez in organiziranih oblik športa, če ga bo skupščina OKS – njegov protikandidat je Tomaž Barada –, decembra izvolila za predsednika slovenske krovne športne organizacije.

Bobinac nagovoril tudi politiko

Bobinac je spomnil na zavezo slovenske politike, dano marca ob robu svetovnega pokala smučarjev skakalcev v Planici, da bo država podvojila proračunska sredstva za šport z zdajšnjih 26 na 52 milijonov evrov, da bo podrla kandidature zvez za velika mednarodna tekmovanja ter zagotovila davčne olajšave za vlagatelje v šport, a tudi za društva in športnike.

Opomnik je naletel na ustrezne poslušalce, saj je bil na posvetu ob predstavnikih športa tudi Matjaž Han, kandidat za ministra za gospodarstvo, turizem in šport v novo nastajajoči slovenski vladi Roberta Goloba. Predsednik RZS je kot pomembno nalogo športa označil tudi uspešnejše črpanje evropskih sredstev in večjo učinkovitost.

Maja Zalaznik FOTO: Leon Vidic
Maja Zalaznik FOTO: Leon Vidic

Bobinac si je sposodil tudi citat nekdanjega južnoafriškega predsednika Nelsona Mandele, da ima šport moč, da spreminja svet. Spomnil je tudi na vpletenost športa v vse sfere družbe ter multiplikativne učinke, ki jih ima šport na družbo, pa tudi konkretne finančne učinke.

Maja Zalaznik o multiplikativnem učinku vlaganja v šport

Maja Zalaznik, nekdanja ministrica za šolstvo in šport, je še enkrat predstavila raziskavo z Ekonomske fakultete, ki potrjuje, da je multiplikativni učinek za vložke v šport 1,77, šport predstavlja 1,5 odstotka BDP in zaposluje okrog 22.500 ljudi, ali okrog 2,5 odstotka delovno aktivnega prebivalstva, s čimer si zasluži viden položaj in podporo v družbi.

Samo dohodnina v športu po Zalaznikovi na leto znaša okrog 56 milijonov evrov in prepričana je, da bi morala država športu iz proračunskih sredstev vrniti vsaj ta del. Ne gre prezreti vpliva športa na razvoj infrastrukture, lokalnega okolja, zaposlenost, trajnostni koncept družbe, medijsko prepoznavnost in krepitev blagovne znamke Slovenije v mednarodnem okolju.

Metod Ropret FOTO: Leon Vidic
Metod Ropret FOTO: Leon Vidic

Tega se že dolgo zavedajo na Hrvaškem, kjer država zagotavlja večjo podporo športu, bolj je v odločanje vpleten tudi tamkajšnji olimpijski komite, kar je podrobno predstavila posebna gostja Tanja Bilić Brenner. Tudi na državni ravni jim je uspelo v ministrstvo združiti turizem in šport, kar je bila želja večjega dela odločevalcev v slovenskem športu.

Spregovorila tudi Iztok Čop in Metod Ropret

Svoj pogled na položaj športa so v nadaljevanju med drugimi predstavili olimpijski prvak in nekdanji podpredsednik OKS Iztok Čop, Petra Robnik z OKS, predsednik Odbojkarske zveze Slovenije Metod Ropret, predsednik Kajakaške zveze Slovenije Andrej Ribič in Bobinac.

Debata je potrdila položaj športa v državi, a tudi odgovornost in delo posameznika, kot to velja pri Odbojkarski zvezi Slovenije. To je Ropret iz zadolžene zveze, z reprezentanco, za katero številni niso želeli igrati, razvil v eno osrednjih mednarodno priznanih zvez in morda je prav odbojka tista, ki bi lahko svoj model uspeha prenesla na marsikatero zvezo v Sloveniji.

Na drugi strani je denimo jiu-jitsu, ki resda premore tekmovalne uspehe, manjka pa mu priložnost za predstavitev dosežkov v javnosti in se dejavnost vrti v začaranem krogu. V splošnem je jiu-jitsu moč preslikati v položaj manjših, manj komercialnih in medijsko manj prisotnih športov, ki so odvisni neposredno od javnih sredstev, so menili govorci.

Različnih težav v športu, del tudi po lastni krivdi športnih funkcionarjev, v državi ne manjka. Bobinac poudarja, da bo država morala najti model financiranja in organiziranja, ki bo sistemsko zagotavljal, da Slovenija ostane velesila pri doseganju športnih uspehov, obenem pa črpa vse tiste bonitete, ki jih šport in organizacija športnih dogodkov prinašata družbi.

Preberite še:

Komentarji: