Gabrovec si želi konkretnih rešitev in ukrepov

Predsednik OKS po oblikovanju koalicijske pogodbe upa na boljše čase za šport.
Fotografija: Predsednik OKS Bogdan Gabrovec ne želi več, da je šport zadnja stvar po družbeni pomembnosti v Sloveniji. FOTO: Matej Družnik
Odpri galerijo
Predsednik OKS Bogdan Gabrovec ne želi več, da je šport zadnja stvar po družbeni pomembnosti v Sloveniji. FOTO: Matej Družnik

Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Bogdan Gabrovec se nadeja, da bodo besedilu koalicijske pogodbe, ki je nastala v pripravah na oblikovanje nove vlade najverjetnejšega mandatarja Roberta Goloba, sledile tudi konkretne rešitve perečih vprašanj športa, ki je bil 13. direktorat vsakokratnega resornega ministrstva po osamosvojitvi. V besedilu koalicijske pogodbe med drugim navajajo kot prednostne naloge med drugim nov nacionalni program športa, sistemski pristop k urejanju statusnih pravic športnikov, okrepitev telesne dejavnosti mladih in spodbujanje razvoja športa za vse.

»Treh desetletij ni mogoče nadomestiti čez noč, tega se zavedamo. S popravki, ki ne terjajo veliko dela in procedur, pa je mogoče sprejeti kratkoročne ukrepe. Pomemben bo tudi nov nacionalni program športa za obdobje 2024-2033 ter na njem temelječ zakon o športu, saj gresta ta dva dokumenta z roko v roki, da se v resnici kaj spremeni v naslednjem obdobju,« je izpostavil Gabrovec.

Želi si tudi političnega ognja v slovenski športni bakli. FOTO: Dobran Laznik
Želi si tudi političnega ognja v slovenski športni bakli. FOTO: Dobran Laznik

Pri kratkoročnih ukrepih je omenil možnost dopolnitve letnega programa športa za letošnje leto in za naslednje pripravo novega, saj prav letni program določa sofinanciranja športa iz proračuna. »Obljuba iz predvolilnega javnega srečanja s političnimi strankami je bila pri vseh, da se bodo sredstva za šport najmanj podvojila,« je spomnil Gabrovec. Ena od možnosti, ki bi olajšala zaposlovanje športnikov v javni upravi, je tudi, da se doda športnike perspektivnega razreda olimpijskemu, svetovnemu in mednarodnemu. To bi pomagalo pri številnih sistemskih pomočeh, med drugim pri zaposlovanju v javni upravi, kjer je sedaj okrog 140 športnikov. »To bi bilo treba urediti tudi tako, da zaposlovanje ne bi bilo odvisno le od volje na ministrstvih.«

Primanjkuje bazenov

Šport bo v prihajajoči novi vladi sodil pod novo ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, del pa bo še vedno pod izobraževanjem. Gabrovec je dejal, da še ni jasno, kako bo šport umeščen v to novo veliko ministrstvo, saj prihaja iz prej prav tako obsežnega za izobraževanje, v katerem je imel pičel delež.

Eden od ciljev je tudi okrepitev telesne dejavnosti otrok in mladostnikov. »Naj se vrne financiranje za zdrav življenjski slog, za učence in dijake, ki se ne ukvarjajo s športom. Ti so imeli do leta 2018, ko je bil program ukinjen, možnost, da imajo v času čakanja na odhod domov po šoli dodatne ure športne vzgoje, gre za 1,5 do dva milijona evrov sredstev letno. Prav tako je treba narediti korake, da se športna vzgoja vrne v visoke šole in na univerze.«

Državni zbor je na predlog sedanje vlade odobril tudi 150 milijonov evrov za infrastrukturne športne projekte. »V soglasju z lokalnimi skupnostmi in športno stroko je treba uskladiti, kateri objekti imajo prednost in kakšna bi bila dinamika izgradnje ter posodobitve. Nič ne bi pomenilo, da bi bil ta denar namenjen le za nek velik nacionalni projekt, nič pa ne bi ostalo za druge po vsej Sloveniji, predvsem za tiste, ki nam jih primanjkuje, kot so denimo plavalni bazeni,« je menil Gabrovec in dodal, da je mogoče veliko postoriti tudi pri davčnih olajšavah.

Komentarji: