Lani jo je bolelo srce, letos blesti

Tjaša Kysselef in Sašo Bertoncelj bosta glavna domača upa na tekmi svetovnega izziva, ki ga bo od danes do nedelje (vse dneve začetek ob 15. uri) gostila koprska Bonifika. Naša telovadca pa imata za seboj zelo različni sezoni, Kysselefova na preskoku najboljšo doslej, Bertoncelj se na konju z ročaji na štirih tekmah še ni prebil med najboljše tri.
Saša Verčič
Tjaša Kysselef je doslej živela v senci sotekmovalke in prijateljice Teje Belak, ki je tokrat v Kopru zaradi poškodbe gležnja ne bo, letos je dodobra stopila iz nje. »Seveda sem vesela tega, potem ko sem bila dolgo časa vedno korak zadaj. Končno so se mi odprla vrata, pokazala sem se v pravi luči, k vsemu sem pristopila z večjo samozavestjo in to me navdušuje,« pravi telovadka, ki je februarja v Melbournu, kamor si je še posebej želela, ker gre za Avstralijo, dosegla prvo zmago v svetovnem pokalu, dosežek na preskoku je dopolnila še s 3. mestom na parterju. Nato je bila v Bakuju tretja na svojem paradnem orodju, v Dohi zaradi padca obstala v kvalifikacijah, nazadnje pa se je v Osijeku povzpela na 2. stopničko zmagovalnega odra.
»V preteklosti sem imela nenehno težave z manjšimi poškodbami in nikakor nisem mogla navzgor. Vsakič, ko sem prišla na neko raven, sem se poškodovala in nisem mogla zrasti. Zdaj nekaj sezon zapored nimam težav in sem lahko napredovala, moja skoka se vseskozi spreminjata, izboljšujeta. Zdaj spet delam na zvišanju izhodiščne ocene, za šest desetink, in upam, da mi bo v kratkem uspelo. Na kakšni pregledni tekmi si že upam poskusiti, na višji ravni še ne, saj nerada tvegam,« pojasnjuje 25-letnica, ki si je pred začetkom sezone za cilj zadala zmago na tekmi svetovnega pokala, kar je lahko že takoj odkljukala, podčrtala si je tudi finale evropskega prvenstva, v katerem doslej še ni nastopila, četudi je bila povsem blizu, zelo pomembna pa bo seveda tudi domača tekma. Posebej ker je lani le za las obstala v kvalifikacijah, z enako oceno kot osmouvrščena, odločila je višja izhodiščna ocena.
»Ne spomnim se, kdaj me je nazadnje kakšna stvar tako zelo potrla, kot me je lanski razplet. Da na domači tekmi nisem prišla v finale, res me je bolelo srce. Upam, da bosta letos skoka takšna, kot morata biti,« še pravi Kysselefova, ki je vloga glavne domače adutinje ne obremenjuje, med tekmicami pa bo imela tudi eno skorajda nepremagljivo, Giulio Steingruber, bronasto z zadnjih OI.

Lani prvič ugnal Berkija

Precej lepše spomine na lansko tekmo v Kopru ima Bertoncelj, saj je zmagal, pri tem pa prvič ugnal velikega Krisztiana Berkija. Madžara tokrat v Bonifiki ne bo, bodo pa nekateri drugi odlični konjeniki (Kohei Kamejama, Cyril Tommasone, Zoltan Kallai), a Škofjeločan se mora tako ali tako v največji meri osredotočiti nase. Letos mu namreč ne gre po načrtih, v Melbournu je ostal brez finala, v Bakuju je bil osmi, v Dohi je sprva tudi obstal v kvalifikacijah, a po poškodbi enega od tekmecev dobil novo priložnost, tako da je zasedel 5. mesto, nazadnje je bil v Osijeku četrti.
»Takšne sezone si nikakor nisem želel. Sicer se mi je pripetil zgolj en padec, a izvedbe so bile daleč od želenih. Mislim, da je šlo tudi za splet naključij, saj sem imel na začetku velika pričakovanja, a sem imel v Melbournu tudi nekaj smole, potem pa se je začelo počasi vse skupaj nabirati. Je pa tudi res, da ta čas še nisem pričakoval najboljše pripravljenosti, sezona se bo sodila po drugem delu, v katerem so najpomembnejša tekmovanja,« pravi Bertoncelj in o koprski tekmi dodaja: »Ne bi tekmoval, če ne bi najprej pričakoval finala, nato pa boja za najvišja mesta.«