Plavalci so stoletnico preložili na december

Plavalna zveza Slovenije v teh dnej praznuje visok jubilej.
Fotografija: Predsednik PZS Boro Štrumbelj ne skriva ponosa ob visokem jubileju zveze. FOTO: Mavric Pivk
Odpri galerijo
Predsednik PZS Boro Štrumbelj ne skriva ponosa ob visokem jubileju zveze. FOTO: Mavric Pivk

Ljubljana – V teh dneh stoletnico delovanja obeležuje tudi Plavalna zveza Slovenije. Načrtovani spomladanski dogodek ob jubileju pa je bilo vodstvo PZS zaradi epidemije novega koronavirusa prisiljeno prestaviti v december, ko ga bo združilo s tradicionalno prireditvijo plavalca leta.

»Osnovna zamisel je praznovati obletnico z geslom 100 let – 100 kolajn. Ponosen sem, da sem prav zdaj na čelu te organizacije, ki je v preteklosti dosegla toliko uspehov na mednarodnem področju. Obenem pa so slovenski plavalci v 100 letih dokazali, da znajo uspešno prebroditi dobre in slabe čase in vedno so se naši športniki tako ali drugače vrnili z uspehi med najboljše. Prepričan sem, da bo tako tudi zdaj, ko se soočamo z epidemijo, ki nam je onemogočila možnosti za delo,« je ob spremembi termina povedal predsednik PZS Boro Štrumbelj.

Hkrati priznava, da so tudi v plavanju načrti za tekmovanja v letu 2020 velika neznanka: »Za nas je v tem trenutku najpomembnejše, da se bodo plavalci in klubi čim prej nemoteno lotili dela. Upam, da bodo razmere to čim prej dopuščale in da bodo odgovorni hitro sproščali ukrepe, vezane na vadbo najboljših športnikov.«
 

Cirik Žižek prvi predsednik


Težave vsakdana so del zgodbe ob 100-letnici. Bolj zanimiva je ideja, da obstaja več možnih terminov, ki bi lahko označevali začetek delovanja zveze. Na PZS so sledili interpretaciji nekdanjega hokejista Tomaža Pavlina, zdaj športnega zgodovinarja, ki trdi, da je moč za datum izbrati 24. ali 25. april 1920, ko je bila ustanovljena Športna zveza Ljubljana, ki je imela odseke za posamezne športe.

Darjan Petrič je skupaj z bratom Borutom zbiral odličja v času Jugoslavije. FOTO: Mirko Kunšič
Darjan Petrič je skupaj z bratom Borutom zbiral odličja v času Jugoslavije. FOTO: Mirko Kunšič


Takratna povezovala okrožje Slovenije in kot piše Pavlin, tudi »oni del reškega ozemlja, ki se odloči za pristop k SZL«. Združevala je »športno tehnične odseke« za plavanje, veslanje, smučanje, atletiko, tenis, kolesarstvo, konjeništvo in motociklizem. Njen prvi predsednik je bil Ciril Žižek.

Posamezni odseki zveze so se širili in kasneje razvile v posamezne panožne podzveze (npr. Ljubljanska nogometni podzveza, Ljubljanska lahko-atletska podzveza, Ljubljanska plavalna podzveza ...). Pomembno je, da so se raztezale na ves slovenski teritorij, kar je PZS ocenila kot kriterij začetka svojega delovanja.

 

Kolajn z EP, SP in OI se je nabralo kar sto


V 100 letih je sledil neverjeten razcvet slovenskega plavanja, ki je dosegalo uspehe v prav vseh državnih tvorbah, v katerih smo Slovenci živeli. Pred drugo svetovno vojno je bil prvi nosilec kolajn Kamničan Tone Cerer, v obdobju povojne Jugoslavije sta bili najbolj izstopajoči imeni kranjskih bratov Boruta in Darjana Petriča, po osamosvojitvi pa je plavanje doseglo svoj vrh s svetovnima rekordoma Ljubljančana Petra Mankoča in olimpijsko kolajno Blejke Sare Isaković na igrah v Pekingu 2008.

Sara Isaković je navdušila Slovenijo z osvojitvijo srebrne kolajne na OI v Pekingu. FOTO: Roman ŠŠipić
Sara Isaković je navdušila Slovenijo z osvojitvijo srebrne kolajne na OI v Pekingu. FOTO: Roman ŠŠipić


Kolajn z različnih evropskih in svetovnih prvenstev članskih prvenstev ter olimpijskih iger pa se je v vitrinah slovenskih plavalcev nabralo kar 100. Za naštevanje vseh ni prostora, to pa velja tudi za druge presežke, kot denimo evropski rekord Koprčana Matjaža Markiča na 50 m prsno.
 

Morajo hiteti nazaj v bazene, a zmerno


Zveza je imela v svojih vrstah različne športe. Sprva so bili del plavanja tudi vaterpolisti, ki so se odločili za samostojno pot. Del zveze so bili tudi skakalci v vodo, a je njihova dejavnost pred petimi desetletji zamrla. Zato pa je v zadnjih desetletjih novo v zvezi daljinsko plavanje, v Sloveniji pa se vse bolj uveljavlja tudi umetnostno plavanje, bolj znano pod starim nazivom sinhronizirano plavanje. Pomemben segment ostajajo rekreativno plavanje, plavanje za specializirane skupine, plavalno opismenjevanje ...

Kot še pravi Štrumbelj, je 100 letnica PZS je tudi priložnost za pogled v prihodnost: »Čas praznovanja 100 letnice bo šel v zgodovino kot obdobje, ko so skoraj vsi bazeni po svetu zaprti, kar se ni dogajalo niti med svetovnimi vojnami, a luč na koncu tunela se že kaže. Skupaj z OKS si prizadevamo, da bi bili uspehi današnjega rodu plavalcev prepoznani tudi v sistemu kategorizacije, pripravljamo smernice za varno ukvarjanje s plavanjem tudi v pogojih, ko se borimo s skupnim in nevidnim sovražnikom. Seveda moramo zmerno hiteti, saj je človekova osnovna vrednota zdravje in to velja tudi za PZS, pravila, ki jih bomo postavili, pa utegnejo veljati vsaj še kakšno leto.«
 

Komentarji: