Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Kolesarstvo

Franja se razvija naprej, naslednji korak bo na makadamu

Drugi junijski vikend bo spet v znamenju maratona Franje. Prireditelji pričakujejo okrog 5000 udeležencev, izziv za prihodnja leta izvedba SP v makadamkanju.
Barjanka bi v naslednjih letih lahko postala tekmovalni maraton. FOTO: Matej Družnik/Delo
Barjanka bi v naslednjih letih lahko postala tekmovalni maraton. FOTO: Matej Družnik/Delo
22. 5. 2023 | 14:30
6:27

»Greš letos na Franjo?« je vprašanje, ki ga od kolesarskih znancev v teh dneh slišim največkrat. Zagotovo je Franja osrednji rekreativni in amaterski kolesarski dogodek pri nas, tudi zaradi več kot 40-letne tradicije. Od prvega maratona leta 1982, ko je bilo na štartu 700 kolesarjev, je Franja prehodila zelo dolgo pot. Danes je vzor za prireditelje tudi v tujini, tako brezhibno organizacijo jim zavida tudi marsikatera profesionalna dirka. 

»Smo eden najbolj prepoznanih in srčnih maratonov pod okriljem Mednarodne kolesarske zveze, na to kaže tudi zanimanje iz drugih držav, letos prihaja več kot 500 kolesarjev iz tujine. Skoraj 2000 ljudi skrbi, da je maraton varen in organiziran tako dobro, kot je. Na štartnih listah imamo že več kot 30 odstotkov žensk, včasih je bil ta odstotek desetkrat manjši,« je ob predstavitvi letošnjega programa povedal predsednik organizacijskega odbora Jože Mermal

Program ostaja enak kot v nekaj preteklih letih, v soboto bo v ospredju Barjanka, netekmovalni kolesarski maraton (72 km) po makadamskih poteh Ljubljanskega barja, za mlajše udeležence pa družinsko – šolski maraton in otroški kolesarski izziv. Nedelja ostaja osrednji dan Franje z velikim (156 km) in malim (97 km) maratonom. 

Kakšno udeležbo letos pričakujejo prireditelji? »Zaenkrat izgleda zelo dobro, imamo prek 2000 prijav, tako da upamo, da bo končna cifra visoka. Po pandemiji je udeležba povsod upadla, zdaj pa počasi upamo, da se bo začela nazaj dvigovati, bo pa nekdanje ravni težko doseči,« pojasnjuje članica organizacijskega odbora Urša Pintar

S kronometrom, ki se vrača drugo leto, bo 5000 udeležencev dosegljivih

Pritrjuje ji tudi direktor maratona Gorazd Penko: »Veliko bo odvisno od vremena, v prejšnjih letih smo imeli kar srečo, da nas je spremljalo sončno vreme. Ciljamo na številko 5000, najbrž jo bo letos težko doseči, pričakujemo pa, da jo bomo lahko dosegli naslednje leto, ko bo vnovič na sporedu kronometer. Na vožnji na čas smo že imeli tudi prek 500 udeležencev, tako da se bo pri končni številki to poznalo. Je pa dejstvo, da povsod po svetu upada število udeležencev na amaterskih prireditvah, po drugi strani pa so naše ceste polne kolesarjev, kar nas prav tako veseli.« Penko je potrdil, da se bo kronometer vrnil na program Franje, predvidoma že naslednje leto, ko bo cesta proti Šentjakobu dokončana.

V dosedanjih dobrih 40 letih je maraton Franja gostila več kot 160.000 kolesarjev iz več kot 70 držav, še deset pa je takšnih, ki so bili na štartu vseh 41 izvedb maratona Franje doslej. Na letošnjem maratonu se bodo v Gorenji vasi spomnili tudi 100. obletnice smrti Ivana Tavčarja, ob tej priložnosti bo na stičišču malega in velikega maratona tudi leteči cilj.

Gorazd Penko je motor organizacije maratona Franje. FOTO: Črt Piksi/Delo
Gorazd Penko je motor organizacije maratona Franje. FOTO: Črt Piksi/Delo

»Kaj je maraton Franja? Za najbolje pripravljene odlična dirka, za nas vse ostale pa dobra priložnost, da uživamo na kolesu in se podružimo na zaprtih cestah, te možnosti nimamo prav velikrat,« ključni dogodek za KD Rog opisuje njegov predsednik Andrej Hauptman, Penko pa dodaja: »Brez maratona Franje slovensko kolesarstvo zagotovo ne bi bilo tam, kjer je. Veseli smo, da imamo takšne uspehe slovenskih kolesarjev, upam, da kmalu dobimo še zmagovalca Gira, vsi imamo delček zaslug za to.« 

Barjanka kot svetovno prvenstvo v makadamkanju?

V amaterskem kolesarstvu je segment makadamkanja ali gravla v porastu. Veliko je gravel maratonov, Mednarodna kolesarska zveza organizira tudi svetovno ligo, v tej luči bi tudi Barjanka lahko dobila novo podobo in pomen. »Razmišljamo v tej smeri, da bi Barjanka bila tekmovalna dirka, a bo seveda veliko odvisno od sponzorjev, če jo želimo izvesti. Ko se pogovarjamo s prodajalci koles, prodaja gravel koles sicer ni tako dobra, kot se govori. Veliko bo torej odvisnega od Mestne občine Ljubljana, če bodo prepoznali potencial takšnega tekmovanja, brez njih ne bo šlo. Ena od možnosti je tudi, da bi izvedli svetovno prvenstvo v makadamkanju. Znanje brez dvoma imamo, tudi teren je pravi, potrebujemo le finance,« pojasnjuje Penko. 

Maraton Franja. FOTO: Črt Piksi/Delo
Maraton Franja. FOTO: Črt Piksi/Delo

Pred leti (2014) je Ljubljana že organizirala amatersko svetovno prvenstvo, zdaj jim ga krovna organizacija vnovič ponuja, a prave volje za to pri nas ni, pojasnjuje Penko: »Za organizacijo SP smo prejeli res visoke ocene, tudi po finančni plati je bilo prvenstvo velik uspeh. Vprašanje za deležnike v turizmu je, zakaj pri nas ni večje finančne podpore za novo svetovno prvenstvo, za letos so nam ga pri mednarodni zvezi spet ponujali. Trento amatersko svetovno prvenstvo organizira tretjič zapored, tam vejo, kako biti uspešen v kolesarskem turizmu in tega zagotovo ne bi počeli, če bi ustvarjali minus.«

Idej in načrtov za prihodnost organizacijskemu odboru maratona Franje ne bo zmanjkalo, od širše ekonomske slike v državi in volje podpornikov pa bo odvisno, kakšna bo prihodnja podoba največjega rekreativnega kolesarskega dogodka pri nas. Zaenkrat je Franja v zelo dobri kondiciji.  

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine