Primož in Tadej po dvojni trojček

Je slovenski kolesarski zlati rod dosegel zenit, smo se spraševali po sezoni 2024, v kateri je dvomilijonski narod s sončne strani Alp tradicionalnim velesilam v tem športu prepustil samo drobtinice. Dovolj za to sta bila dva izjemna šampiona, v prvi vrsti Tadej Pogačar, ki je niz velikih lanskih mejnikov začel, ko je kot prvi po Marcu Pantaniju leta 1998 v isti sezoni osvojil Giro in Tour. Ko je temu Primož Roglič dodal svojo četrto Vuelto, je Slovenija postala četrta država v zgodovini, ki je v istem letu osvojila vse tritedenske dirke. To je pred tem po enkrat uspelo le francoskim (1964), španskim (2008) in britanskim (2018) kolesarjem. Za piko na i in dosežek brez primere v zgodovini je nato Pogačar osvojil še naslov svetovnega prvaka v Zürichu.

Je kaj takšnega še mogoče ponoviti, se tukaj začenja počasna pot navzdol? Če se po pomladi sezona 2025 pozna, je odgovor takšen, kakršnega si želijo slovenski navijači. Pogačar tudi letos nadaljuje svoj osvajalski pohod, ki je bil v zadnjih mesecih osredotočen na največje enodnevne dirke. Slavil je sedem zmag, njegova najslabša končna uvrstitev pa je bilo tretje mesto na Milano–Sanremo.

Tadej Pogačar tudi letos nadaljuje svoj osvajalski pohod, ki je bil v zadnjih mesecih osredotočen na največje enodnevne dirke. FOTO: Jasper Jacobs/AFP

Lani je ta čas že nosil rožnato majico na Giru, na katerem je kot zmagovalec v Rimu nasledil Rogliča. Kot da bi se dogovorila, da se bosta med seboj pomerila le na Touru, vrhuncu sezone, na katerem ne sme manjkati noben kolesar najvišje ravni, ki da kaj nase, sta si predala štafeto.

Danes se bo na startno črto 108. dirke po Italiji, o kateri smo pripravili posebno prilogo Dela in Slovenskih novic, v Draču na albanski obali s številko ena na hrbtu namesto lanskega šampiona Pogačarja postavil Rogla, ki je letos v slovensko zakladnico zmag že prispeval dirko po Kataloniji. To je kot generalko pred Girom dobil tudi predlani, nato pa pripravil nepozabno dramo in praznik z velikim zmagoslavjem pred tisoči rojakov na Višarjah.

Takrat se je največja italijanska dirka povsem približala slovenski meji, tokrat jo bo tudi prestopila in v 14. etapi obiskala Goriška brda in Novo Gorico. Prireditelji Gira se bodo s tem priklonili somestju, ki ga letos združuje tudi projekt Evropske prestolnice kulture, slovenskim navijačem pa vseeno ne bodo privoščili, da bi svojega aduta lahko na domačih cestah spremljali na eni od odločilnih preizkušenj v boju za rožnato majico.

A nič ne de, že osmo gostovanje Gira na naših tleh bo kot vedno velik praznik in priložnost za promocijo naših krajev po vsem svetu. Tudi Rogliča najbrž ne bo posebej zmotilo to, da ključnih preizkušenj ne bo imel na domačem pragu, temveč ob neki drugi, italijansko-francoski meji.

Primož Roglič je v slovensko zakladnico zmag že prispeval 1. mesto na dirki po Kataloniji. FOTO: Luca Bettini/AFP

Če bo šlo vse po njegovih načrtih in bo 1. junija iz Sestriera v Rim spet pripotoval v rožnati opravi, bo uresničil svoj prvi veliki sezonski cilj in postavil temelje za še en mejnik brez primere. Slovenci, ki se radi navdušujemo nad košarkarskimi trojnimi dvojčki Luke Dončića, bi lahko dobili kolesarski dvojni trojček za vse večne čase. Pogačar in Roglič sta s svojimi sezonskimi načrti spet pokrila vse tritedenske dirke. Na Giro meri Rogla, na Tour oba, avgusta naj bi prvo zmago na Vuelti lovil Pogi.

Ob tem pa ne gre pozabiti, kje so se začele sanje o svetovni kolesarski prevladi. Naša velika junaka sta se kalila tudi na domačih cestah, na dirki po Sloveniji, ki je že vstopila v svoje četrto desetletje, letos pa bo na sporedu le nekaj dni po koncu morda že tretjega zaporednega slovenskega zmagoslavja na Giru.