
Neomejen dostop | že od 14,99€
Pred začetkom pete etape so bili mnogi prepričani, da edini kategorizirani klanec, ki je sodil celo v četrto kategorijo, ne bo prevelika ovira, da ne bi na koncu videli obračuna klasičnih sprinterjev.
In vendar se je izkazalo, da je bil klanec prehud za zmagovalca četrte etape, sprinterja Casperja Van Udena (Picnic-PostNL) in Olava Kooija (Visma-Lease a Bike), ki je bil na tej etapi tik za njim.
Krivci so bili kolesarji moštva UAE, Združenih arabskih emiratov, ki so že pred začetkom klanca navili hud tempo, čeprav nimajo nikogar v ekipi, ki bi se lahko v sprintu glavnine potegoval za etapno zmago.
Vendar ko smo bolje pogledali traso pete etape, smo ugotovili, da bodo zaključni kilometri po edinem kategoriziranem klancu še kako težki. Izkazalo se je, da to še zdaleč ni sprinterska etapa, ampak tiste vrste, ki jih je Primož Roglič, na primer, serijsko zmagoval.
Krajši, nekategorizirani klanci so se vrstili vse do ciljne črte. Tudi Mads Pedersen (Lidl Trek) je v zadnjih kilometrih kazal znake krize. Po močnem pospeševanju Primoža Rogliča in njegove ekipe Red Bull-Bora-Hansgrohe je nekoliko zaostal v skupini. Pravzaprav je tonil na rep raztrgane glavnine in vse je kazalo, da je tudi zanj tak zaključek pretežek zalogaj.
A bolj položen teren pred vstopom v zadnji kilometer je Pedersenu omogočil, da si je opomogel in se vrnil v ospredje.
Skupaj s Čehom Mathiasom Vackom sta se prebila mimo dvojca Picnic-PostNL, Romaina Bardeta in Maxa Poola, tik pred zadnjim levim ovinkom. Roglič je poskusil z napadom. Zdelo se je, da pravočasno, čeprav je bilo do cilja še daleč, vendar, vemo, s kakšno lahkoto je na takih zaključkih že zmagoval.
Vse je kazalo na Primoževo premoč. Da, saj to je njegov tip zaključnega sprinta na dirkah. Pa vendar so ga začeli dohitevati in prehitevati. Kolesar, ki je najbolj bodel v oči, ko je bilo najtežje, ko se je dirka lomila v ciljni zaključek, je bil Čeh Vacek, 22-letni fenomen v beli majici najboljšega mladega kolesarja.
Vacka preprosto ni zmanjkalo, krpal je luknje, lovil napadalce in vseskozi pogledoval, kje je njegov kapetan v rožnati majici Mads Pedersen. Videti je bilo, da če Vacek ne bi bil pomočnik v ekipi Lidl Treka, bi včerajšnjo etapo dobil z eno nogo, kot temu rečejo kolesarji.
Vacek je ugotovil, da se Pedersen še ni predal, počakal ga je tam, kjer je bilo za Madsa najtežje, skupaj sta se priključila čelu napadalcev in ... Potem se je zgodila surova moč in premoč Danca. Česa podobnega nismo niti pričakovali niti nismo že dolgo videli. Mogoče na zadnje na dirki Amstel Gold Race z uprizoritvijo zmagovalca Mathieuja van der Poela leta 2019.
Ko je Vacek prepustil zaključek Pedersenu, je ta suvereno osvojil svojo tretjo etapno zmago na letošnjem Giru.
»Zadnjih 20 kilometrov je bilo neverjetnih, na zadnjem klancu sem res trpel, bilo je izjemno težko in nisem bil prepričan, da mi bo uspelo,« je po etapi povedal Pedersen.
»Vedel sem, da sem kljub zaostanku čez vrh vzpona v majhni skupini, ki se bori za zmago. A tam sem porabil ogromno energije, da sem se vrnil do Vackovega kolesa. Preprosto sem moral, če sem hotel ostati v igri za zmago. In potem mi je na srečo ostalo še dovolj moči za zadnji sprint. Res naporna etapa.«
»Zmagati, in to v tej majici, je neverjetno. Noro, veliko več, kot sem si kdaj predstavljal. Kakšen Giro imamo in kakšno ekipo imam ob sebi! Vsak dan poskušamo zmagati čim več. Tudi jutri napadamo znova.«
Z zmago in desetsekundnim časovnim bonusom je Pedersen povečal svojo skupno prednost na 17 sekund pred Rogličem, ki je včerajšnjo etapo končal na 12. mestu. Vacek je zdaj tretji s 24 sekundami zaostanka.
Pedersen je pobral tudi šest točk na dveh vmesnih sprintih in še dodatnih 50 na ciljni črti, s čimer je močno povečal prednost v boju za vijoličasto majico (maglia ciclamino). Zdaj ima 139 točk, medtem ko jih ima Olav Kooij 52 pred naslednjim sprinterskim dnevom, četrtkovo, današnjo, 227 kilometrov dolgo šesto etapo do Neapelja.
Tu je odgovor: »Vsega pa tudi ne smem povedati,« je dal vedeti.
Komentarji