Maribor 3.0: drugoligaš s prvoligaškimi ambicijami
Slovensko nogometno »glavno mesto« vidi le vijolično.
Odpri galerijo
Nogometni utrip v Mariboru vodi ljubezen do vijoličnih, a najbolj nogometno mesto, kot trdijo Mariborčani, si zasluži še več pozornosti do drugih in v Sloveniji nekoč prepoznavnih klubov. FOTO: Roman Šipić/Delo
Med Ljubljano in Mariborom je 127 kilometrov, Olimpijo in Maribor ločijo štiri točke v prvenstvu, med nogometnima ideologijama pa so svetlobna leta razlike. Privoščil si bom zgražanje najbolj okorelih vijoličnih privržencev, ampak zdajšnje razmišljanje in vodenje športne politike, selekcioniranje in vse, kar je videti na igrišču, je čista polomija.
O športnih težavah, pravilnostih ali zablodah vijoličnega kluba z najvišjo ravnjo organizacijskega profesionalizma naj se ukvarjajo Zlatko Zahović, Darko Milanič, nogometaši, izvršni odbor, navijači ... V preteklosti so že bili odlični in sem prepričan, da še premorejo večjo zmogljivost nogometnega znanja in predvsem izkušenj kot ljubljanski in drugi slovenski tekmeci. Imam pa občutek, da zdajšnjo smer ali politiko narekuje kljubovanje oziroma sila neugodne (tekmovalne in do drugače razmišljajočih neizprosne) značajske značilnosti športnega direktorja in trenerja.
Njuna oziroma mariborska težava je, da so v Ljubljani s prihodom Milana Mandarića dobili najprej finančno močnega tekmeca, z »gasilcem« Safetom Hadžićem pa še neobremenjenega trenerja z všečno – trendovsko – igralno vizijo. Za katero ni potrebe, da bi bila šampionska, da bi razgalila mariborsko igralno »temo«.
Izjemni evropski podvigi NK Maribor in njegova preobrazba v močno športno blagovno znamko v tem desetletju so dodobra skrili siceršnjo mariborsko, mestno šibkost, o kateri se ne govori na glas. Predstavljajo jo drugi mestni klub, nekoč pomembni ustvarjalci močnega nogometnega utripa in številnih nogometašev, ki so bili pomembni za razvoj panoge in tudi njegovo številčnost. Se kdo od nogometnih navdušencev v Mariboru ali kilometer, dva zunaj njega sprašuje, kaj se dogaja z mestnimi klubi, kot so Železničar (zdaj Tabor), Kovinar (zdaj Tezno), od koder je v Beograd k Partizanu odšel Zahović, Pobrežje ...?
Maribor brez Mariborčanov ni zmotil mariborskih nogometnih navdušencev. Ni bilo razlogov, v Ljudskem vrtu sta odmevali himni lige prvakov in evropske lige, gostovali so velikani, zvezdniki.
Maribor brez Mariborčanov ni zmotil mariborskih nogometnih navdušencev. Ni bilo razlogov, v Ljudskem vrtu sta odmevali himni lige prvakov in evropske lige, gostovali so največji evropski klubi in zvezdniki, o Mariboru se je z izbranimi besedami govorilo po Evropi in tudi po svetu. Padali so milijoni evrov. Dokler bo št. 2 Olimpija, se navijači še ne bodo postavljali na glavo. Kakšen bo odziv, ko se bosta evropski himni slišali le še s televizijskih zaslonov, ko bo Olimpija prevzela ligaški primat (in tudi, če ga ne bo) in predvsem ko ne bo več evropskih evrov in vidnejšega zaslužka od prodaje igralcev? V zdajšnjem kadru ni igralca za prodajo zahodno od Maribora.
Vijoličnemu Mariboru in mestu bi zaželel, da imata še več ustvarjalnih klubov, »podizvajalcev«, proizvajalcev, izzivalcev in manj ali nič strahu pred konkurenco, ki da jo je treba onemogočiti, ali pred zažiralci v mestni proračun. V nogometni viziji Maribor 3.0 vidim vsaj enega drugoligaša s prvoligaškimi ambicijami.
Da mi vijolični Mariborčani ne bodo preveč očitali: tudi glavno mesto nima vizije 3.0.
O športnih težavah, pravilnostih ali zablodah vijoličnega kluba z najvišjo ravnjo organizacijskega profesionalizma naj se ukvarjajo Zlatko Zahović, Darko Milanič, nogometaši, izvršni odbor, navijači ... V preteklosti so že bili odlični in sem prepričan, da še premorejo večjo zmogljivost nogometnega znanja in predvsem izkušenj kot ljubljanski in drugi slovenski tekmeci. Imam pa občutek, da zdajšnjo smer ali politiko narekuje kljubovanje oziroma sila neugodne (tekmovalne in do drugače razmišljajočih neizprosne) značajske značilnosti športnega direktorja in trenerja.
Na desnem bregu Drave na Taboru so nekoč že igrali tudi prvoligaške tekme. FOTO: Tadej Regent/Delo
Njuna oziroma mariborska težava je, da so v Ljubljani s prihodom Milana Mandarića dobili najprej finančno močnega tekmeca, z »gasilcem« Safetom Hadžićem pa še neobremenjenega trenerja z všečno – trendovsko – igralno vizijo. Za katero ni potrebe, da bi bila šampionska, da bi razgalila mariborsko igralno »temo«.
Izjemni evropski podvigi NK Maribor in njegova preobrazba v močno športno blagovno znamko v tem desetletju so dodobra skrili siceršnjo mariborsko, mestno šibkost, o kateri se ne govori na glas. Predstavljajo jo drugi mestni klub, nekoč pomembni ustvarjalci močnega nogometnega utripa in številnih nogometašev, ki so bili pomembni za razvoj panoge in tudi njegovo številčnost. Se kdo od nogometnih navdušencev v Mariboru ali kilometer, dva zunaj njega sprašuje, kaj se dogaja z mestnimi klubi, kot so Železničar (zdaj Tabor), Kovinar (zdaj Tezno), od koder je v Beograd k Partizanu odšel Zahović, Pobrežje ...?
Maribor brez Mariborčanov ni zmotil mariborskih nogometnih navdušencev. Ni bilo razlogov, v Ljudskem vrtu sta odmevali himni lige prvakov in evropske lige, gostovali so velikani, zvezdniki.
Maribor brez Mariborčanov ni zmotil mariborskih nogometnih navdušencev. Ni bilo razlogov, v Ljudskem vrtu sta odmevali himni lige prvakov in evropske lige, gostovali so največji evropski klubi in zvezdniki, o Mariboru se je z izbranimi besedami govorilo po Evropi in tudi po svetu. Padali so milijoni evrov. Dokler bo št. 2 Olimpija, se navijači še ne bodo postavljali na glavo. Kakšen bo odziv, ko se bosta evropski himni slišali le še s televizijskih zaslonov, ko bo Olimpija prevzela ligaški primat (in tudi, če ga ne bo) in predvsem ko ne bo več evropskih evrov in vidnejšega zaslužka od prodaje igralcev? V zdajšnjem kadru ni igralca za prodajo zahodno od Maribora.
Vijoličnemu Mariboru in mestu bi zaželel, da imata še več ustvarjalnih klubov, »podizvajalcev«, proizvajalcev, izzivalcev in manj ali nič strahu pred konkurenco, ki da jo je treba onemogočiti, ali pred zažiralci v mestni proračun. V nogometni viziji Maribor 3.0 vidim vsaj enega drugoligaša s prvoligaškimi ambicijami.
Da mi vijolični Mariborčani ne bodo preveč očitali: tudi glavno mesto nima vizije 3.0.
