Stožice ostale mariborski teren

»Da bi lepo tekmo naredili najlepšo, bi morali zabiti še gol.« Trener Olimpije Robert Pevnik je nemara najbolj slikovito opisal tretji derbi v tej sezoni, prav gotovo pa ga ni ustrezno ovrednotil. Zeleno-beli in vijolični so približno 10.000 navijačev bolj ali manj pustili »lačne«. Ne le zavoljo razpleta z 0:0, marveč zaradi ne posebej kakovostne predstave, ki jo je, še posebej gostujočo, narekovalo taktiziranje. S točko je Maribor še korak bliže 15. šampionski zvezdici.

Ljubljančani so pokazali več. Tudi morali so pokazati več, če so želeli velikega tekmeca spraviti na kolena in zmanjšati zaostanek na lestvici z desetih točk na sedem. Z omejenim naborom znanja in pripravljenosti so svojo nalogo opravili solidno. Realno je moštvo brez jesenskega »bombarderja« Andreja Vombergarja, čigar odhod se daleč najbolj odraža v kakovosti napada in strelske statistike, in brez letos najvidnejšega igralca v najmočnejši enajsterici Asmirja Suljića, za razred slabše. Maribor ta trenutek ne premore tako izstopajočega igralca, ki bi s svojo odsotnostjo tako oslabil moč moštva.



»Ni bilo lahko, upoštevati smo morali velik točkovni zaostanek. Zavedali smo se, da ne smemo prejeti gola, zato se je bilo težko odpreti. Pa vendar smo drugi polčas igrali in napadali, manjkali so le goli,« je Pevnik izpostavil še eno težavo pri oblikovanju strategije, ki še zdaleč ni bila tako slaba, le razpoloženih izvajalcev ni imela. Ljubljančani so pogrešali boljši učinek Stefana Savića in Roka Kronavetra, še posebej ljubljanski Mariborčan je bil »svetlobna leta« od svojih najboljših predstav. Ko ga je v 90. minuti zamenjal Haris Kadrić, je opravil največji šprint na tekmi.
 

Cilj opravičuje sredstvo

Mariborska »taktična kultura« je bila bržkone še enkrat nagrajena z naslovom prvaka. Cilj (naslov prvaka) je opravičil sredstvo (obrambno igro). V prvem polčasu je Darko Milanič lahko užival v popolni izvedbi branjenja vrat brez naprezanja. Ker je bil Maribor bliže ljubljanskim vratom in z žogo v nogah, je Olimpiji zmanjkalo napadalnosti.

»Naš prvi polčas je bil zelo dober, imeli smo vse v svojih rokah, bili nevarni, imeli lepo priložnost, odigrali smo ga super. Na začetku drugega polčasa pa smo se z malimi prekrški spravili v podrejen položaj. Tekmec je imel nekaj obetavnih poskusov. V celoti našo izvedbo lahko ocenim pozitivno,« je skozi mariborske oči derbi videl trener Darko Milanič, ki je pragmatično izvedbo vijoličnih pojasnil z naslednjimi besedami: »Včasih se tudi prilagodimo nasprotniku in želimo na drugačen način priti do cilja. Pripravili smo načrt in se ga tudi držali. Prišli smo sem z željo, da igramo čvrsto in to tudi storili.«


 

Enajstmetrovka, prečka, vratnica

Mariborčani so na vrata Nejca Vidmarja sprožili strel in pol. Alexandru Cretu je v prvem polčasu po podaji iz kota žogo poslal visoko in mimo vrat, po poskusu Luke Zahovića pa so se sprožile polemike. Njegov strel z 9 m po podaji Martina Milca je blokiral Macky Bagnack. Žoga ga je zadela v roko ob telesu, glavni sodnik Damir Skomina pa se ni odločil za kazenski strel, s čimer je ujezil navijače gostov. Koprčan je očitno presodil, da je bila Bagnackova roka v naravnem položaju in da se Bagnack ni želel »narediti večjega«. Na vsak način sta uradni pojasnili primera igre z roko bolj točni kot tista navijačev, za katere je vsak dotik žoge in roke igra z roko. To pa je bilo tudi vse, kar so zmogli vijolični. Olimpija je bila v drugem polčasu krepko boljša, imela je tudi nekaj smole. Po strelu z glavo Roka Kidrića se je zatresla prečka, po strelu Gorana Brkića z 20 m pa je gostujoči vratar Kenan Pirić žogo odbil v vratnico in v kot.

Maribor bo v naslednjih 13 tekmah branil 10 točk prednosti, zadnji ligaški derbi v sezoni pa bo v 32. kolu 11. maja v Ljudskem vrtu.