Za en dan v Maribor: kje jesti, kje piti in kaj si ogledati

Letos mineva dvajset let, kar je Bojana Kovačič Zemljič ustanovila blagovno znamko nakita E2RD (rojena leta 1975): vredno ogleda. In od kod vse črpa navdih: od ginka do opere Turandot, od idrijske čipke do Nine Simone. Njena zadnja zamisel, ki jo je predstavila ob Slovenskem tednu nakita: kreacije iz recikliranih jogurtovih lončkov. Diplomirala je iz književnosti in slovenskega jezika ter postala oblikovalka, pri kateri se križata sodobno oblikovanje in šarm manufakturnih spretnosti. Zagovarja »počasno modo«, podčrtano z osebnim slogom, in tudi njeni namigi, kje v Mariboru lahko postane človek, ki ga zanimata kultura in hrana, so prav taki: to bi bil dan za počasno in čuječno uživanje.

Bojana Kovačič Zemljič FOTO: Igor Unuk

OK magazin – 160 strani užitka za ljubitelje hrane, doma in lepih zgodb

Kotiček, vogal, ulica, prostor, ki vas vedno znova osupne s svojo lepoto?

Ko hodim po ulicah, se rada oziram gor – v hiše in ornamente fasad, v krošnje, v nebo. Slomškov trg ponuja vse to. Objem mogočnega ginka pred Slovenskim narodnim gledališčem Maribor je navdihujoč od pomladi do pozne jeseni, ko trg posuje z rumeni listi. Na ta veličastni trenutek mnogi čakamo vsako leto. Hrana za dušo. Prav to drevo je bilo povod za mojo kolekcijo nakita Ginko, za katero sem prejela tudi značko odličnosti (CZK, MAO).

Istra je zavedanje, da zemlja ne pripada nam, ampak mi pripadamo zemlji

Za ginkom pa se muza naša lepa gledališka hiša, ki sprehajalca preseneti z neoklasicističnim pročeljem, za katerim nas napajajo drama, opera in balet ter simfonični orkester. Pročelje krasita kariatidi, ženska podporna kipa, in plastika razposajenih muzicirajočih dečkov, ki igrajo na glasbila – flavto, lutnjo in trobento.

Na tem sončnem in z drevesi bogatem trgu zelo radi posedimo, poklepetamo, se sončimo (pisarna na ulici) ali opazujemo mestni vrvež.

SNG Maribor FOTO: Tiberiu Marta

Kulturna, umetnostna znamenitost, ki so jo uhojene poti turistov, morda celo domačinov, po krivici obšle?

Srce mesta je park, streljaj od centra, le 533 korakov od območja za pešce. Tukaj srečaš prijazne in zgovorne sprehajalce psov, razposajeno otročad in ljudi, ki radi sedejo v travo. Park je velik in »presekan« na pol s krasno promenado, zdaj prenovljeno.

Zakotaljena krogla, forma viva Zlatka Tihca v Mestnem parku, je kljub veličini spregledana, saj domačini rutinsko gledamo čez njo, turisti pa na srečo ne pridejo do parka;) Skoraj trimetrski krogli se je lepo približati. Zazremo jo na travi za orjaškimi platanami. Mogočna, stopničasto strukturirana vabi bliže. Do nje vodi tlakovana spiralna potka, ki daje vtis, kot da se je orjaška žoga pravkar zakotalila po travi.

Za en dan v Kamnik: najboljši kotički po mnenju domačinke

Tihec je želel, da krogla živi med in z nami. Ob zadnjem snegu me je njegova betonska »žoga« kreativno brcnila in spontano sem proti umetnini zakotalila kepo snega. Ta je rasla in narasla. Popoldne so prostor okrog kipa s svojim kroglami obogatili še drugi obiskovalci in prizorišče je postalo prava likovna senzacija, polna raznoterih krogel. Lep občutek.

Park in Tihčevo tihožitje FOTO: Bojana Kovačič Zemljič

Kam iti na dobro, ne preveč pretenciozno, iskreno kosilce?

Smo na Lentu. Na plaži reke Drave. Restavracija Jack & Joe! Preprosto dobro. Sveže, lokalno in okusno.

Obed začnem z zelenim ledenim čajem, po želji aromatiziranim z rožmarinovo vejico in limono. Sproščeno vzdušje in natakarji, ki vedo, zakaj in kaj delajo, ugodno vplivajo na dobro počutje. Predjed, radič s toplim krompirjem in ocvirki, začinim s kozarcem lokalnega ekološkega vina. Čeprav so njihove restavracije poznane po steakih in sočnih hamburgerjih v črnih bombetkah, iz katerih moli vse živo zelenih in pisanih sestavin, sama najraje naročim bami goreng, riževe rezance v voku. Pomazano s kruhom, bi rekli v Mladini;)

Jack & Joe FOTO: Bojana Kovačič Zemljič

Kje na mestnih ulicah najbolj zanimivo na površje pronica zgodovina mesta, kam se postavite, ko želite videti v njegovo prihodnost?

Prostran in svetel Glavni trg, poln lepotic s srednjeveškimi pročelji, je dobra uvertura v zgodovino mesta. Levo, desno ... z vseh strani smo obkroženi s kulturnimi znamenitostmi. Nujno se je znajti v Kulturni četrti Minoriti, tik nad reko Dravo, saj mesto tukaj ponuja največ zgodovinskih dejstev, hkrati pa je ta del izjemno umetniško središče – v obnovljenem Sodnem stolpu, Minoritskem samostanu, odprtem Avditoriju ... si Mariborčani privoščimo najboljšo glasbo, predstave in festivale.

Nova Gorica in Gorica: točke za nepozaben izlet, ki jih poznajo le domačini

Optimistična prihodnost našega mesta pa se še gradi! Približno 8000 kvadratnih metrov velik projekt je prepleten s historičnimi plastmi renesančnega trga in je v tem trenutku ena največjih naložb v kulturo v Sloveniji. To je Rotovž, mestna hiša kulture, ki bo pod isto streho združevala literaturo, vizualno umetnost in art film. Komaj čakamo!

Center Rotovž FOTO: Luka Hernet

V kateri kavarni se Mariborčani najraje zasedite?

Mariborčani smo razvajeni od sonca, zato vedno iščemo lokacije z lepimi terasami. Ena takih je čisto v centru, na Slovenski ulici. Slaščičarna Ilich, sladka dnevna soba mesta. Obožujem njihove sadne sladolede v rdečih odtenkih z vetrcem sladke smetane. In popoldansko posedanje na terasi, ko se sonce že povesi na zahod in z oranžno svetlobo ožari celo ulico. Vau, tako dobro, da se ti zahoče penine! Ali še bolje, postrežejo tudi odličen limonov sorbet. Jouir de la vie!

Tukaj vedno koga srečaš. Mimogrede tudi Primoža Premzla, vedno zgovornega založnika in galerista, in razvijajo se umetniške debate, polemizirajo se časopisni članki, odločitve mestne politike in kulturno dogajanje. Njegov umetniški kabinet je zagotovo v okras tej ulici – češnja na vrhu Ilichove torte –, zaklad vedenja o Mariboru in njegovi zgodovini. Premzl s svojimi knjižnimi izdajami že 33 let bogati kulturno podobo mesta. Je poln zgodbic in mestnih tračev. Obisk njegove galerije je posebno doživetje. Must see!

Slaščičarna Ilich FOTO: Bojana Kovačič Zemljič