Maček želi sezono skleniti v slogu

Domen Makuc je hit rokometne pomladi, a Borut Mačkovšek je prvo ime Celja Pivovarne Laško, ki se mu nasmiha nova dvojna krona, že peta zapored. Reprezentant iz Izole bo adut trenerja Branka Tamšeta na jutrišnjem derbiju z Gorenjem v Rdeči dvorani (18.30).

Če bodo Celjani premagali Gorenje in v soboto v Zlatorogu še Ribnico, se bodo že dve tekmi pred koncem veselili 22. prvenstvene zvezdice. Lažje reči kot storiti, pa vendarle ...



»Seveda bi radi čim hitreje sezono postavili pod streho in se poveselili z navijači. Toda najprej je pred nami tekma z Gorenjem, ki jo moramo dobiti,« pravi Mačkovšek, čigar ekipa je bila nazadnje v Kopru na robu poraza, pa se rešila z zadetkom Makuca. »To je bila težka tekma, mislim, da smo lahko bili kar zadovoljni s točko. V Velenju nam bo še težje, Gorenje je ujelo zmagovalni ritem, zamenjalo je trenerja in bo zelo motivirano. Zato moramo mi biti še bolj. Pričakujem pravi derbi,« se tekme veseli Mačkovšek, prvi strelec Celja v končnici s 30 goli na šestih tekmah.

Brez Bećirija

Zaradi rdečega in modrega kartona po ravsu z Aleksom Vlahom v Kopru ne bo smel nastopiti Kristian Bećiri, a trener Tamše si s tem ne beli glave, vsi njegovi igralci so nared za igro, tudi Tilen Kodrin, zato bo imel sladke skrbi z izbiro šestnajsterice. V drugem delu sezone njegovo moštvo sicer ne kaže tako dobre forme kot jeseni, ko je premagalo Kiel in Kielce ter namučilo PSG, Veszprem in Flensburg.

»Prave razlage za to nimam. Ko smo se vrnili z evropskega prvenstva, enostavno nismo več ujeli pravega ritma, nekateri igralci so popustili, obramba je bila slabša, imeli smo tudi precej poškodb. Zdaj je, kar je. Do konca so štiri tekme in morali bomo iz sebe iztisniti maksimum,« opozarja Mačkovšek, ki je izpustil prvi del sezone, potem igral zgolj v obrambi, kar se je izkazalo za blagoslov pod krinko: čez zimo je zadržal čvrstino v obrambi, v napadu pa napredoval iz tekme v tekmo in postal ključni mož pivovarjev.
 

Od »ranjenca« do vodje

»Imel sem težave, sprva s kolenom, potem s komolcem. V drugem delu se odlično počutim, dobro igram. Ekipa me je potrebovala in me dvignila na površje,« je kolegom hvaležen reprezentant, ki deluje zelo zrelo in je eden od vodij v slačilnici: »Branko od mene, 'Lesija' (Urban Lesjak, op. p.) in drugih bolj izkušenih pričakuje, da prevzamemo odgovornost in dajemo zgled mlajšim. Ti so marljivi, spoštujejo hierarhijo, kot ekipa se odlično razumemo. Upam, da bomo ob koncu še na igrišču našli kemijo in sezono sklenili s štirimi zmagami. Kot pravi, zanesljivi Celjani!«

Mačkovšek je bil že blizu odhodu, zanimanje zanj je pokazal PSG, toda prestop se ni uresničil: »Ko je prišla ponudba Pariza, sem bil zelo vesel, bila je potrditev dobrega dela. Ni mi pa zmešala glave. Zato tudi nisem bil preveč razočaran, ko je stvar padla v vodo. Če bom tako nadaljeval, bo že prišla prava ponudba. Sem pa v Celju zadovoljen, rad bi ostal vsaj še eno leto.«
 

Makuc bolj umirjen najstnik

Tako kot je zanj zelo zgodaj veljalo, da je eden najbolj perspektivnih igralcev v Evropi, zdaj velja za še enega Primorca v celjskem dresu – Domna Makuca.

»Za svoja leta je zelo zrel, ima neverjetno igralsko inteligenco. To je njegova prva sezona v dresu Celja, a deluje, kot da jih ima za sabo že pet. Če ne bo začel razmišljati samo o sebi in ne bo dovolil, da ga pozornost medijev in menedžerjev zapelje, je uspeh neizbežen,« se pasti, ki prežijo na mladega igralca, še kako dobro zaveda zdaj 25-letni igralec, ki so ga zaradi stalnega menjavanja okolja klicali »potepuški maček«: »Domen je drugačen, umirjen, delaven, skratka – na tleh. Jaz sem bil v njegovih letih veliko bolj 'živ'.«