Princ bo še počakal, kralj ostaja na prestolu
Rafael Nadal do 12. naslova na OP Francije, Dominic Thiem v 24 urah z dvema legendama polovično uspešen
Odpri galerijo
Pokal mušketirjev ostaja v rokah Rafaela Nadala. V 15 letih ga je Španec osvojil dvanajstkrat. Foto Reuters
Rafael Nadal je prvi igralec v celotni teniški zgodovini – v amaterski in profesionalni dobi –, ki je posamezen turnir za veliki slam osvojil dvanajstkrat. Doslej si je rekord delil z Margaret Court, ki je bila enajstkrat nepremagljiva na OP Avstralije, po še enem Roland-Garrosu, ko mu nihče ni bil kos, je Rafa rekorder sam. Dosežek, ki je primerljiv le z redkimi v svetu športa. Zanj je zadnji dan turnirja pred Špancem orožje položil še Dominic Thiem, od katerega je bil Nadal v ponovitvi lanskega finala boljši s 6:3, 5:7, 6:1, 6:1.
Dominica Thiema se je v zadnjem času oprijel vzdevek peščeni princ, saj je bil po »padcu« Novaka Đokovića drugi najuspešnejši igralec na tej podlagi, in glavno vprašanje pred finalom je tako bilo, ali bo princ s prestola vrgel peščenega kralja. V prihodnosti ga morda bo, a ta še ni tu. »Igrati z Rafo na tem igrišču je vedno največji izziv, eden najtežjih v športu,« se je pred finalom tako rekoč misije nemogoče zavedal 25-letni Avstrijec, čigar pot do lovorike je vodila po le najvišjih vrhovih. Ko je v polfinalu ugnal prvega igralca sveta Novaka Đokovića, ga je namreč v finalu čakal najboljši na pesku v zgodovini. Res težko je biti kos takšni nalogi.
Thiem sicer pozna recept za zmago nad Nadalom, saj ga je v zadnjih štirih letih vedno po enkrat premagal na pesku, a nikdar v Roland-Garrosu, tu je bil v treh dosedanjih dvobojih zanj prehud zalogaj že niz. Njegova želja je bila sicer velika in finala se je – z izjemo uvodnega servisa, ko je naredil dvojno napako – lotil zelo odločno, nič kaj živčno in prvi niz je bil zares izjemen od samega začetka. Po dveh polfinalih, ki zaradi orkanskega vetra nista bila lepa za oko, je bil to dvoboj za teniške sladokusce. V neverjetnem ritmu sta odigrala predvsem prvih sedem iger, točke, ki bi bile sicer dobljene, tu še zdaleč niso bile, žogice so se vedno znova vračale v igro, raven je bila izjemna, neverjetni udarci tako z backhandom kot s forehandom so si sledili, posebna zgodba pa so bili Rafovi voleji, ki so sem ter tja presegali meje mogočega. Ni bilo lahko dobljenih iger, ni bilo lahko dobljenih točk. Kot da igrata za življenje in smrt. Oba sta se pač dobro zavedala pomembnosti uvodnega niza, predvsem Thiem, saj je Nadal vseh sto (!) dvobojev na pesku na tri dobljene nize, v katerih je osvojil prvi niz, tudi dobil ...
Po 53 minutah se je tako tehtnica izrazito nagnila na Špančevo stran. Potem ko je Thiem pri 2:2 prišel do breaka, namreč do konca niza ni dobil nobene igre več. Zdelo se je, da s tem finale bolj ali manj odločen, a v nadaljevanju, ko je ritem pričakovano padel in so se točke skrajšale, je Avstrijcu padla nova priložnost v naročje iz neba, saj mu je tekmec z neizsiljenimi napakami podaril niz. S tem pa je bilo borbe tudi konec, Thiem ni zmogel več, Rafa pa je začel mleti, v tretjem nizu je dobil prvih 11 točk, v prvih štirih igrah je bilo razmerje 16:1, na svoj servis v celotnem nizu sploh ni izgubil točke. Po eno igro v vsakem nizu je le še ujel Avstrijec in po treh urah borbe se je Nadal v izjemnem veselju lahko ulegel na svoje najljubše igrišče, še nekaj časa pa bo bržčas potreboval, da bo doumel veličino dosežka, da si je že dvanajstič priigral pokal mušketirjev.
»To je neverjetno, ne morem pojasniti, kaj ta čas čutim. Zame je bilo sanjsko, ko sem igral tu leta 2005 in tedaj si gotovo nisem mislil, da bom leta 2019 spet stal tu s pokalom v rokah. Vsekakor je to zame zelo poseben trenutek,« je ob nadaljevanju pariške prevlade v solzah dejal Nadal, ki je na ta način osvojil že 18. naslov za veliki slam, za rekorderjem Rogerjem Federerjem zaostaja le še za dva, tako blizu mu ni bil še nikdar (če izvzamemo obdobje, ko je imel Švicar dve zmagi in Španec nobene).
»Žal mi je za Dominica, tudi on si zasluži zmago. Vem, kako težko je izgubiti finale, a takšen je pač šport, delaj naprej in gotovo boš zmagal tudi tu,« je položil na dušo poražencu, ki bo moral še eno leto počakati na novo priložnost. Thiem se je tolažil s tem, da je izgubil tudi dva finala na turnirjih iz serije masters, preden je letos osvojil Indian Wells, za zdaj se pač mora sprijazniti s tem, da mu ob največjih v teniški zgodovini ostajajo drobtinice. »Težko je, ker sem v zadnjih 14 dneh dal vse, kar sem lahko, da bi zmagal. Dobil sem šest izjemnih dvobojev, včeraj sem premagal eno največjih legend našega športa, manj kot 24 ur kasneje sem moral spet na igrišče za dvoboj še z eno legendo, najboljšim v zgodovini na pesku. To jasno kaže, kako težko je danes osvojiti naslov za veliki slam,« je o brutalni realnosti dejal Thiem. »Iz nebes sem padel v pekel,« je še dodal o zmagi nad št. 1 in porazu proti št. 2.
Dominica Thiema se je v zadnjem času oprijel vzdevek peščeni princ, saj je bil po »padcu« Novaka Đokovića drugi najuspešnejši igralec na tej podlagi, in glavno vprašanje pred finalom je tako bilo, ali bo princ s prestola vrgel peščenega kralja. V prihodnosti ga morda bo, a ta še ni tu. »Igrati z Rafo na tem igrišču je vedno največji izziv, eden najtežjih v športu,« se je pred finalom tako rekoč misije nemogoče zavedal 25-letni Avstrijec, čigar pot do lovorike je vodila po le najvišjih vrhovih. Ko je v polfinalu ugnal prvega igralca sveta Novaka Đokovića, ga je namreč v finalu čakal najboljši na pesku v zgodovini. Res težko je biti kos takšni nalogi.
Thiem sicer pozna recept za zmago nad Nadalom, saj ga je v zadnjih štirih letih vedno po enkrat premagal na pesku, a nikdar v Roland-Garrosu, tu je bil v treh dosedanjih dvobojih zanj prehud zalogaj že niz. Njegova želja je bila sicer velika in finala se je – z izjemo uvodnega servisa, ko je naredil dvojno napako – lotil zelo odločno, nič kaj živčno in prvi niz je bil zares izjemen od samega začetka. Po dveh polfinalih, ki zaradi orkanskega vetra nista bila lepa za oko, je bil to dvoboj za teniške sladokusce. V neverjetnem ritmu sta odigrala predvsem prvih sedem iger, točke, ki bi bile sicer dobljene, tu še zdaleč niso bile, žogice so se vedno znova vračale v igro, raven je bila izjemna, neverjetni udarci tako z backhandom kot s forehandom so si sledili, posebna zgodba pa so bili Rafovi voleji, ki so sem ter tja presegali meje mogočega. Ni bilo lahko dobljenih iger, ni bilo lahko dobljenih točk. Kot da igrata za življenje in smrt. Oba sta se pač dobro zavedala pomembnosti uvodnega niza, predvsem Thiem, saj je Nadal vseh sto (!) dvobojev na pesku na tri dobljene nize, v katerih je osvojil prvi niz, tudi dobil ...
Dominic Thiem je drugo leto zapored izgubil finale z Rafaelom Nadalom. Foto Reuters
Po osvojenem nizu le še dve igri
Po 53 minutah se je tako tehtnica izrazito nagnila na Špančevo stran. Potem ko je Thiem pri 2:2 prišel do breaka, namreč do konca niza ni dobil nobene igre več. Zdelo se je, da s tem finale bolj ali manj odločen, a v nadaljevanju, ko je ritem pričakovano padel in so se točke skrajšale, je Avstrijcu padla nova priložnost v naročje iz neba, saj mu je tekmec z neizsiljenimi napakami podaril niz. S tem pa je bilo borbe tudi konec, Thiem ni zmogel več, Rafa pa je začel mleti, v tretjem nizu je dobil prvih 11 točk, v prvih štirih igrah je bilo razmerje 16:1, na svoj servis v celotnem nizu sploh ni izgubil točke. Po eno igro v vsakem nizu je le še ujel Avstrijec in po treh urah borbe se je Nadal v izjemnem veselju lahko ulegel na svoje najljubše igrišče, še nekaj časa pa bo bržčas potreboval, da bo doumel veličino dosežka, da si je že dvanajstič priigral pokal mušketirjev.
»To je neverjetno, ne morem pojasniti, kaj ta čas čutim. Zame je bilo sanjsko, ko sem igral tu leta 2005 in tedaj si gotovo nisem mislil, da bom leta 2019 spet stal tu s pokalom v rokah. Vsekakor je to zame zelo poseben trenutek,« je ob nadaljevanju pariške prevlade v solzah dejal Nadal, ki je na ta način osvojil že 18. naslov za veliki slam, za rekorderjem Rogerjem Federerjem zaostaja le še za dva, tako blizu mu ni bil še nikdar (če izvzamemo obdobje, ko je imel Švicar dve zmagi in Španec nobene).
Thiem iz nebes v pekel
»Žal mi je za Dominica, tudi on si zasluži zmago. Vem, kako težko je izgubiti finale, a takšen je pač šport, delaj naprej in gotovo boš zmagal tudi tu,« je položil na dušo poražencu, ki bo moral še eno leto počakati na novo priložnost. Thiem se je tolažil s tem, da je izgubil tudi dva finala na turnirjih iz serije masters, preden je letos osvojil Indian Wells, za zdaj se pač mora sprijazniti s tem, da mu ob največjih v teniški zgodovini ostajajo drobtinice. »Težko je, ker sem v zadnjih 14 dneh dal vse, kar sem lahko, da bi zmagal. Dobil sem šest izjemnih dvobojev, včeraj sem premagal eno največjih legend našega športa, manj kot 24 ur kasneje sem moral spet na igrišče za dvoboj še z eno legendo, najboljšim v zgodovini na pesku. To jasno kaže, kako težko je danes osvojiti naslov za veliki slam,« je o brutalni realnosti dejal Thiem. »Iz nebes sem padel v pekel,« je še dodal o zmagi nad št. 1 in porazu proti št. 2.
