Ker so Janusovi čevlji veliki, morajo biti cilji visoki
V petek se začenja sezona svetovnega pokala, Gorazd Bertoncelj pa bo prvič v vlogi glavnega trenerja slovenskih skakalcev.
Odpri galerijo
Gorazd Bertoncelj z nestrpnostjo pričakuje začetek zimske sezone, saj ga zanima, kam njegova reprezentanca ta čas sodi. FOTO: Tomi Lombar/Delo
V 40. sezono svetovnega pokala v smučarskih skokih vstopa slovenska moška reprezentanca z novim vodstvom. Precej prahu se je dvignilo, ko je odšel avtor največjih uspehov Goran Janus, a stanje se je že zdavnaj umirilo, novi glavni trener Gorazd Bertoncelj je imel sedem mesecev miru za delo, četudi so njegovi izbranci vmes nastopali v poletni veliki nagradi. Večinoma slabi rezultati so šli tu mirno mimo, v zimski sezoni bo reprezentanca seveda pod veliko večjim drobnogledom.
Počutim se zelo dobro, moja strokovna ekipa mi je veliko pomagala, vsak je skrbel za svoje področje dobro, maksimalno, zato težav ni bilo. Tekmovalce sem poznal od prej, tako da to ni bil nek nov eksperiment. Je pa seveda velika razlika med delom, ki ga opravljam zdaj, in tistim, ki sem ga pred tem z mlajšo reprezentanco. Obremenitve so veliko večje, več je treba razmišljati, proučevati, odločitve so težje, predvsem po psihološki plati je vse na veliko višji ravni.
Poškodbe so sestavni del športa, nas je pa seveda presenetilo, da so se nad nas težave zgrnile v takšni meri. A zdaj se stanje opazno izboljšuje in verjamemo, da imamo lahko navkljub poškodbam in skromnim rezultatom v poletnem delu še vedno zelo uspešno sezono.
Težko bi bilo kaj drugače, okužbo z bakterijo je težko preprečiti, tega je vedno več. Mislim, da ni nikogaršnja krivda, da se je zgodilo, kar se je.
To je povezano z gibljivostjo levega gležnja, kar zelo vpliva na tehniko in tu je še precej rezerv. S posameznimi skoki smo že zelo zadovoljni, a število opravljenih skokov je zelo majhno, nekje okoli 70, zato ni stanovitnosti. Potreboval bi jih še od 50 do 70, hkrati se mora tudi povečati gibljivosti gležnja. A pretiravati s skoki ne smemo, gleženj tega ne dopušča, prav tako pred tekmami ni pametno toliko trenirati tehnike. Zdaj smo v takšni fazi, ko je manj več. Časovni razpon njegove vrnitve je od 2 do 4 tednov, ko bomo začutili, da lahko stanovitno posega po visokih rezultatih, bo začel tekmovati.
Seveda, on je vrhunski športnik, vrhunska osebnost, je tipičen primer športnika, ki podredi vse temu, da bo uspešen, ko ima močne motive, da bo spet zmagovalen tip. Pustimo se presenetiti, morda se to zgodi že v tej sezoni.
Niti ne. Mi si želimo tekem, da se vse skupaj že začne, smo pripravljeni. Zadnji trening v Innsbrucku nam je sicer zaradi vetra odpadel, a to ne bi smel biti velik primanjkljaj za prihajajočo sezono.
Gre za mešanico različnih občutkov, ampak predvsem z vidika pričakovanja, ne bom rekel skrbi. Res me zanima, kje smo v tem trenutku.
V vseh ekipah in v vseh panogah je enako: ko je strokovno vodstvo predolgo časa s tekmovalci, zadeve postanejo preveč rutinske, ni nadgradnje in posledično začnejo rezultati padati. To doleti vsakega trenerja, tako da to ni nič posebnega.
Mislim, da je bila zasičenost glavna težava. Imamo dobre razmere, dovolj skakalcev, dovolj podmladka, treba je spremljati še razvoj opreme, slediti konkurenci ali jo celo prehiteti pri tem in potem ni bojazni, da ne bi bili spet v svetovnem vrhu.
Poudarek na začetku je bil, da se vzpostavi dobro vzdušje v ekipi, tako med samimi tekmovalci kot med tekmovalci in strokovnim vodstvom. Čeprav poletna sezona ni bila uspešna, je to zelo dobro. Tekmovalci eden drugega dopolnjujejo, se spodbujajo in namen je bil, da bodo prepoznavni kot ekipa, ne le kot posamezniki. Sicer pa smo načrtovali revolucionarne spremembe, na področju tehnike, opreme, psihologije, prehrane. Rekli smo, to in to moramo spremeniti, tu imamo rezerve. No, na koncu ugotoviš, da je zelo dobro, če lahko uresničiš denimo polovico želenega. Določene stvari so pri tekmovalcih tako zakoreninjene, da se jih ne da spreminjati. Na koncu smo uvedli male spremembe, bomo videli, v kolikšni meri bodo uspešne. Človeka je težko spreminjati, to je dolgoročen proces, sprejeti tudi moraš, da so določene stvari, kakršne so.
Vseskozi smo skušali trenirati tehniko z najnižjih zaletnih mest, kot je bilo mogoče, da se tehnika še trenira, nadgrajuje. V primerjavi s preteklostjo smo šli veliko nižje, tu smo naredili veliko, a gotovo je tudi konkurenca. Mislim, da bo zdaj kakšno sezono obstalo tako, kot je bilo, zaletne hitrosti se bodo stabilizirale, tako da tu novih sprememb ne pričakujem. Te bodo morda pri materialu za drese, ki jih lahko znotraj pravil razvijaš po svoje. Mi smo šli korak ali dva naprej pri materialih, zadovoljni smo s tem, kar imamo, želimo pa seveda, da nas proizvajalec takoj seznani, ko bo kaj novega in da nam bo to tudi na voljo. Če bodo naši rezultati slabi, gotovo ne bodo zaradi materiala.
Dejstvo je, da smo se dela lotili s krajšimi smučmi, z zožanimi dresi, opremo smo prilagodili tako, da je bila slabša, da je večji poudarek na odskoku, vzletu, da bi to izboljšali. Mesec je bil takoj naokoli, celinski pokal v Kranju je res prišel prehitro, nato pa se je kmalu že začela VN, za katero smo vedeli, da smo pripravljeni napol. Opravili smo premalo skokov, da bi tehniko utrdili, jo nadgradili. To nam je uspelo šele v zadnjih dveh mesecih.
Da, veliko, fantje so stopnjevali pripravljenost. V poletnem delu se je izkazal Timi, ki je imel zelo dobre rezultate, in to z zelo majhnimi zaostanki, bil je blizu najboljšim. Zdaj je večina skakalcev na podobni ravni kot on, zato smo zadovoljni.
Za tistega, ki je dober, ni nikdar nobene težave, za tistega, ki se bori za preživetje v kvalifikacijah … Za Vislo smo ekipo določili na osnovi treningov v zadnjem obdobju, potem pa bomo videli. Skupina, ki bo stanovitna, bo redno osvajala točke svetovnega pokala in bo imela zagotovljeno mesto, rotirali pa naj bi eno ali dve mesti.
Ne vem, kako bi se izrazil, a on je poseben tip. V glavi se mu plete veliko stvari in verjamem, da bo spet v vrhu, ko bo vse misli podredil vrhunskemu rezultatu. Če tako mlad človek doseže vrhunske rezultate, s katerimi pride tudi denar, avtomobil itd., ga začnejo zanimati tudi druge stvari, kar pelje v nasprotno smer od vrha. A verjamem vanj.
Presenetil me ni, ker sem ga spremljal že v preteklosti. Zelo je napredoval, ima zanimivo tehniko skakanja, zelo močen je pri odskoku in vzletu, takšne fante potrebujemo. Res ima še veliko pomanjkljivosti, a jih bo sčasoma že odpravil. Kar se tiče njegovih nastopov, pa ga bomo na tekme pošiljali premišljeno, po pameti. Upoštevali bomo vetrne napovedi, za kakšno skakalnico gre, vsake toliko bo imel periodično prosti konec tedna, da bo lahko zdržal celotno sezono, kar nikakor ni lahko.
To se sprašujem tudi sam, res je težko oceniti. Na eni strani so izkušnje Jerneja Damjana, ki je dobro pripravljen, če bo sproščen in poln zaupanja, potem ga lahko vidim kot prvega aduta. Na drugi strani sta mladostni neobremenjenosti Žaka Mogela ali Timija Zajca. Res ne morem napovedati, v katero smer se bo obrnilo.
Eden je kolajna na svetovnem prvenstvu, bodisi ekipna bodisi posamična. Mislim, da je to visoko zastavljen cilj, a rekli smo, če smo stopili v velike čevlje Gorana Janusa, potem morajo biti tudi cilji visoki. Uspešnost sezone se načeloma vedno meri s tem, ali je bila na velikem tekmovanju kolajna ali ne, a to so skupno le tri tekme, zame osebno je svetovni pokal prioriteta. Štiri mesece in pol gre karavana od prizorišča do prizorišča, to je res dober pregled forme in pokazatelj dela. Za cilj smo tu zapisali eno skupno uvrstitev do 6. mesta, desetkrat med najboljšo trojico in v pokalu narodov 4000 točk. Nekateri cilji so celo višji, kot so bili v preteklosti.
Ne, vse cilje smo usmerili v to sezono. Na svojo pogodbo gledam zgolj kot na enoletno, treba bo pokazati dobro delo, uspehe, to mi je povsem jasno. Če bodo vodilni, mediji, javnost zadovoljni po tej sezoni, seveda pa tudi sam, gremo naprej, sicer ne vidim razloga za vztrajanje.
Ko ste prevzeli funkcijo glavnega trenerja, je bilo vsem, z vami na čelu, jasno, da stopate v zelo velike čevlje. Kako se počutite po sedmih mesecih v tej vlogi, je izziv še večji, kot ste pričakovali?
Počutim se zelo dobro, moja strokovna ekipa mi je veliko pomagala, vsak je skrbel za svoje področje dobro, maksimalno, zato težav ni bilo. Tekmovalce sem poznal od prej, tako da to ni bil nek nov eksperiment. Je pa seveda velika razlika med delom, ki ga opravljam zdaj, in tistim, ki sem ga pred tem z mlajšo reprezentanco. Obremenitve so veliko večje, več je treba razmišljati, proučevati, odločitve so težje, predvsem po psihološki plati je vse na veliko višji ravni.
Gotovo pa niste pričakovali, da se boste soočali s takšnimi težavami s poškodbami, potem ko sezono začenjate brez Petra Prevca in Tilna Bartola, preglavice s kolenom je imel tudi Žiga Jelar.
Poškodbe so sestavni del športa, nas je pa seveda presenetilo, da so se nad nas težave zgrnile v takšni meri. A zdaj se stanje opazno izboljšuje in verjamemo, da imamo lahko navkljub poškodbam in skromnim rezultatom v poletnem delu še vedno zelo uspešno sezono.
Bi se pri Petru Prevcu dalo preprečiti zaplete, ki so sledili prvi operaciji gležnja?
Težko bi bilo kaj drugače, okužbo z bakterijo je težko preprečiti, tega je vedno več. Mislim, da ni nikogaršnja krivda, da se je zgodilo, kar se je.
Kdaj ga pričakujete na tekmah?
To je povezano z gibljivostjo levega gležnja, kar zelo vpliva na tehniko in tu je še precej rezerv. S posameznimi skoki smo že zelo zadovoljni, a število opravljenih skokov je zelo majhno, nekje okoli 70, zato ni stanovitnosti. Potreboval bi jih še od 50 do 70, hkrati se mora tudi povečati gibljivosti gležnja. A pretiravati s skoki ne smemo, gleženj tega ne dopušča, prav tako pred tekmami ni pametno toliko trenirati tehnike. Zdaj smo v takšni fazi, ko je manj več. Časovni razpon njegove vrnitve je od 2 do 4 tednov, ko bomo začutili, da lahko stanovitno posega po visokih rezultatih, bo začel tekmovati.
Za njim sta dve slabši sezoni, verjamete, da bomo še videli starega, dobrega Petra Prevca?
Seveda, on je vrhunski športnik, vrhunska osebnost, je tipičen primer športnika, ki podredi vse temu, da bo uspešen, ko ima močne motive, da bo spet zmagovalen tip. Pustimo se presenetiti, morda se to zgodi že v tej sezoni.
Prihaja sezona nekoliko prezgodaj za vas?
Niti ne. Mi si želimo tekem, da se vse skupaj že začne, smo pripravljeni. Zadnji trening v Innsbrucku nam je sicer zaradi vetra odpadel, a to ne bi smel biti velik primanjkljaj za prihajajočo sezono.
S kakšnimi občutki jo vi osebno pričakujete? Ste radovedni, živčni, je prisotna trema, morda malce strahu, kako se bo izšlo?
Gre za mešanico različnih občutkov, ampak predvsem z vidika pričakovanja, ne bom rekel skrbi. Res me zanima, kje smo v tem trenutku.
Kje ste videli glavni vzrok, da so šli rezultati slovenske reprezentance v zadnjem obdobju navzdol?
V vseh ekipah in v vseh panogah je enako: ko je strokovno vodstvo predolgo časa s tekmovalci, zadeve postanejo preveč rutinske, ni nadgradnje in posledično začnejo rezultati padati. To doleti vsakega trenerja, tako da to ni nič posebnega.
So samo zato zaostali za konkurenco?
Mislim, da je bila zasičenost glavna težava. Imamo dobre razmere, dovolj skakalcev, dovolj podmladka, treba je spremljati še razvoj opreme, slediti konkurenci ali jo celo prehiteti pri tem in potem ni bojazni, da ne bi bili spet v svetovnem vrhu.
Katere spremembe, ki ste jih uvedli, bi najbolj izpostavili?
Poudarek na začetku je bil, da se vzpostavi dobro vzdušje v ekipi, tako med samimi tekmovalci kot med tekmovalci in strokovnim vodstvom. Čeprav poletna sezona ni bila uspešna, je to zelo dobro. Tekmovalci eden drugega dopolnjujejo, se spodbujajo in namen je bil, da bodo prepoznavni kot ekipa, ne le kot posamezniki. Sicer pa smo načrtovali revolucionarne spremembe, na področju tehnike, opreme, psihologije, prehrane. Rekli smo, to in to moramo spremeniti, tu imamo rezerve. No, na koncu ugotoviš, da je zelo dobro, če lahko uresničiš denimo polovico želenega. Določene stvari so pri tekmovalcih tako zakoreninjene, da se jih ne da spreminjati. Na koncu smo uvedli male spremembe, bomo videli, v kolikšni meri bodo uspešne. Človeka je težko spreminjati, to je dolgoročen proces, sprejeti tudi moraš, da so določene stvari, kakršne so.
Sprva smo načrtovali revolucionarne spremembe, a določene stvari so tako zakoreninjene, da se jih ne da spreminjati.
Slovenci so imeli težave s prilagoditvijo na nižja zaletna mesta. Se bodo ta v prihodnje še nižala in ali so zdaj naši tekmovalci na to bolje pripravljeni?
Vseskozi smo skušali trenirati tehniko z najnižjih zaletnih mest, kot je bilo mogoče, da se tehnika še trenira, nadgrajuje. V primerjavi s preteklostjo smo šli veliko nižje, tu smo naredili veliko, a gotovo je tudi konkurenca. Mislim, da bo zdaj kakšno sezono obstalo tako, kot je bilo, zaletne hitrosti se bodo stabilizirale, tako da tu novih sprememb ne pričakujem. Te bodo morda pri materialu za drese, ki jih lahko znotraj pravil razvijaš po svoje. Mi smo šli korak ali dva naprej pri materialih, zadovoljni smo s tem, kar imamo, želimo pa seveda, da nas proizvajalec takoj seznani, ko bo kaj novega in da nam bo to tudi na voljo. Če bodo naši rezultati slabi, gotovo ne bodo zaradi materiala.
V poletni VN se je preizkusilo kar 17 slovenskih tekmovalcev, veliko, številka je spodbudna, a rezultati na drugi strani niso bili dobri z izjemo Timija Zajca. Vas to nič ne skrbi?
Dejstvo je, da smo se dela lotili s krajšimi smučmi, z zožanimi dresi, opremo smo prilagodili tako, da je bila slabša, da je večji poudarek na odskoku, vzletu, da bi to izboljšali. Mesec je bil takoj naokoli, celinski pokal v Kranju je res prišel prehitro, nato pa se je kmalu že začela VN, za katero smo vedeli, da smo pripravljeni napol. Opravili smo premalo skokov, da bi tehniko utrdili, jo nadgradili. To nam je uspelo šele v zadnjih dveh mesecih.
Torej je stanje zdaj boljše?
Da, veliko, fantje so stopnjevali pripravljenost. V poletnem delu se je izkazal Timi, ki je imel zelo dobre rezultate, in to z zelo majhnimi zaostanki, bil je blizu najboljšim. Zdaj je večina skakalcev na podobni ravni kot on, zato smo zadovoljni.
Kako bo s prebijanjem v ekipo za svetovni pokal, nekaj negodovanja v preteklosti je bilo?
Za tistega, ki je dober, ni nikdar nobene težave, za tistega, ki se bori za preživetje v kvalifikacijah … Za Vislo smo ekipo določili na osnovi treningov v zadnjem obdobju, potem pa bomo videli. Skupina, ki bo stanovitna, bo redno osvajala točke svetovnega pokala in bo imela zagotovljeno mesto, rotirali pa naj bi eno ali dve mesti.
Med šestimi že znanimi potniki za Vislo ni Domna Prevca, je pa med tremi kandidati za sedmo mesto. Kaj se dogaja z njim?
Ne vem, kako bi se izrazil, a on je poseben tip. V glavi se mu plete veliko stvari in verjamem, da bo spet v vrhu, ko bo vse misli podredil vrhunskemu rezultatu. Če tako mlad človek doseže vrhunske rezultate, s katerimi pride tudi denar, avtomobil itd., ga začnejo zanimati tudi druge stvari, kar pelje v nasprotno smer od vrha. A verjamem vanj.
Debitant v Visli bo 17-letni Žak Mogel, ki je priskakal prenosno sedmo kvoto v celinskem pokalu. Vas je presenetil in na kakšen način boste dozirali njegove nastope?
Presenetil me ni, ker sem ga spremljal že v preteklosti. Zelo je napredoval, ima zanimivo tehniko skakanja, zelo močen je pri odskoku in vzletu, takšne fante potrebujemo. Res ima še veliko pomanjkljivosti, a jih bo sčasoma že odpravil. Kar se tiče njegovih nastopov, pa ga bomo na tekme pošiljali premišljeno, po pameti. Upoštevali bomo vetrne napovedi, za kakšno skakalnico gre, vsake toliko bo imel periodično prosti konec tedna, da bo lahko zdržal celotno sezono, kar nikakor ni lahko.
Kdo najbolj pripravljen pričakuje novo sezono, od koga lahko pričakujemo največ?
To se sprašujem tudi sam, res je težko oceniti. Na eni strani so izkušnje Jerneja Damjana, ki je dobro pripravljen, če bo sproščen in poln zaupanja, potem ga lahko vidim kot prvega aduta. Na drugi strani sta mladostni neobremenjenosti Žaka Mogela ali Timija Zajca. Res ne morem napovedati, v katero smer se bo obrnilo.
Katere cilje ste zapisali za sezono?
Eden je kolajna na svetovnem prvenstvu, bodisi ekipna bodisi posamična. Mislim, da je to visoko zastavljen cilj, a rekli smo, če smo stopili v velike čevlje Gorana Janusa, potem morajo biti tudi cilji visoki. Uspešnost sezone se načeloma vedno meri s tem, ali je bila na velikem tekmovanju kolajna ali ne, a to so skupno le tri tekme, zame osebno je svetovni pokal prioriteta. Štiri mesece in pol gre karavana od prizorišča do prizorišča, to je res dober pregled forme in pokazatelj dela. Za cilj smo tu zapisali eno skupno uvrstitev do 6. mesta, desetkrat med najboljšo trojico in v pokalu narodov 4000 točk. Nekateri cilji so celo višji, kot so bili v preteklosti.
Pogodbo imate 1+3 ter ob zadovoljstvu podaljšanje še za eno leto, ker je Planica dobila SP 2023. Začenjate svojo zimsko zgodbo tudi z mislijo na domače SP?
Ne, vse cilje smo usmerili v to sezono. Na svojo pogodbo gledam zgolj kot na enoletno, treba bo pokazati dobro delo, uspehe, to mi je povsem jasno. Če bodo vodilni, mediji, javnost zadovoljni po tej sezoni, seveda pa tudi sam, gremo naprej, sicer ne vidim razloga za vztrajanje.
