Ključ do zmage? Grizel sem do konca!
Od pripravljalnega obdobja ga je spodbujala misel, da bo nekoč premagal velikega Hirscherja.
Odpri galerijo
Žan Kranjec: Ilkin zmagovalni nastop sem spremljal po televiziji. Super dan za slovensko smučanje! FOTO: Lisi Niesner/Reuters
Saalbach – Skromen in pošten, vljuden in lepo vzgojen, takšen je najboljši slovenski alpski smučar Žan Kranjec. A ko si obuje smučarske čevlje, se prelevi v odločnega in brezkompromisnega moža. Prav takšen je bil 26-letnik iz Bukovice pri Vodicah na veleslalomu za svetovni pokal v Saalbachu. Za napakami se ni oziral, drvel je na vrh stopničk – premierne zmage v svetovnem pokalu.
Sem. Njen zmagovalni nastop sem spremljal po televiziji. Super dan za slovensko smučanje!
Čeprav teren ni ravno najtežji, ni bilo preprosto smučati, saj je bil podlaga zahtevna. Prvi nastop je bil soliden, čeprav nisem dobil najboljših občutkov, vedel pa sem, da bom moral na drugi progi dati vse od sebe za dober rezultat. Kljub manjšim napakam mi je uspelo.
Želel sem pokazati tisto, kar znam, pa čeprav sem že po napaki na začetku proge mislil, da mi je dober rezultat spolzel iz rok. A uspelo mi je iz sebe iztisniti največ, kar se da, boril sem se do konca. Zadostovalo je.
Treninga odtlej nisem imel, saj smo se po ponedeljkovi paralelni tekmi v torek vozili v Avstrijo. Že v Alta Badii sem si želel biti pri vrhu, a nisem dobil tistih pravih občutkov, na osnovi katerih bi pokazal, kar znam. Tokrat pa sem to lahko naredil. Čeprav je bilo težko, sem grizel do konca – to je bil ključ do uspeha.
Podlaga je bila res zelo zahtevna, predvsem zato, ker se je "prebila" po vsakem tekmovalcu bolj. V finalu je bilo zato težko smučati hitro in brez napak.
Načeloma to drži. Vendar pa je zame pomembno, da se počutim na snegu tako, da lahko iz sebe iztisnem vse, kar zmorem. Če ne dobim občutka, da lahko 100-odstotno napadam, je to težko. Tokrat sem se v tej veliki bitki na smučeh dobro počutil.
Ko je tretjeuvrščeni s prve proge Loic Meillard v finalu zaostal za mano. Takrat sem pomislil: Proga je zelo zahtevna in na štartu ni Marcela Hirscherja. Rekel sem si, da je morda to moja priložnost.
Pravzaprav o ničemer posebno. Čustva me niso prevzela, sem pa bil zelo vesel in ponosen.
Vsekakor sem si ga želel premagati in si ga še želim, ni pa moj največji motiv premagati enega tekmovalca, temveč premagati vso konkurenco. V zadnjih letih je skorajda nepremagljiv in tudi zato več ne veš, ali ga lahko premagaš. V Saalbachu se je pokazalo, da tudi on kdaj nima najboljšega dneva.
Srečala sva se, čestital mi je, pohvalil moj nastop in mi dejal, da sem zasluženo zmagal. Lepo od njega.
Večinoma so vsi v redu fantje in se dobro razumemo. Čestitali so mi.
Takrat sem že treniral alpsko smučanje, nisem pa še razmišljal, da bom nekega dne med najboljšimi. Nisem pa takrat toliko še spremljal vsega tega utripa belega cirkusa, a zelo kmalu je tudi to prišlo.
Malo sem pa res ponosen. Dosežek bo vpisan v zgodovino, upam pa, da bo naslednja zmaga prišla precej hitreje, kot je prišla ta.
Drži, ampak nisem bil zadovoljen, ker sem vedel, da sem sposoben več, jezilo pa me je, da tega nisem mogel pokazati na tekmah. Vesel sem, da mi je zdaj to uspelo.
Ste vedeli za zmago Ilke Štuhec, preden ste se podali v finale?
Sem. Njen zmagovalni nastop sem spremljal po televiziji. Super dan za slovensko smučanje!
Kašne informacije vam je po prvem nastopu dala proga v Saalbachu, na kateri ste premierno tekmovali?
Čeprav teren ni ravno najtežji, ni bilo preprosto smučati, saj je bil podlaga zahtevna. Prvi nastop je bil soliden, čeprav nisem dobil najboljših občutkov, vedel pa sem, da bom moral na drugi progi dati vse od sebe za dober rezultat. Kljub manjšim napakam mi je uspelo.
Žan Kranjec: Ponosen sem na prvo moško veleslalomsko zmago po letu 1981, a upam, da bo naslednja prišla še hitreje. FOTO: Marco Tacca/AP
Trener Klemen Bergant je ponosen na vas, ker ste kljub napakam napadali od štarta do cilja. Kaj vas je tokrat gnalo v tako držo, drugačno kot na preteklih tekmah?
Želel sem pokazati tisto, kar znam, pa čeprav sem že po napaki na začetku proge mislil, da mi je dober rezultat spolzel iz rok. A uspelo mi je iz sebe iztisniti največ, kar se da, boril sem se do konca. Zadostovalo je.
Na prejšnjem veleslalomu v vam ljubi Alta Badii ste v cilju zmajevali z glavo. Kaj se je odtlej pa vse do tekme v Saalbachu dogajalo v glavi?
Treninga odtlej nisem imel, saj smo se po ponedeljkovi paralelni tekmi v torek vozili v Avstrijo. Že v Alta Badii sem si želel biti pri vrhu, a nisem dobil tistih pravih občutkov, na osnovi katerih bi pokazal, kar znam. Tokrat pa sem to lahko naredil. Čeprav je bilo težko, sem grizel do konca – to je bil ključ do uspeha.
Žan Kranjec. FOTO: Barbara Gindl/AFP
Zmagali ste na najtežji tekmi sezone. Se strinjate s tem?
Podlaga je bila res zelo zahtevna, predvsem zato, ker se je "prebila" po vsakem tekmovalcu bolj. V finalu je bilo zato težko smučati hitro in brez napak.
Zdi se, da težje, kot je, bolj vam ustreza.
Načeloma to drži. Vendar pa je zame pomembno, da se počutim na snegu tako, da lahko iz sebe iztisnem vse, kar zmorem. Če ne dobim občutka, da lahko 100-odstotno napadam, je to težko. Tokrat sem se v tej veliki bitki na smučeh dobro počutil.
Kdaj ste pa začeli verjeti v zmago?
Ko je tretjeuvrščeni s prve proge Loic Meillard v finalu zaostal za mano. Takrat sem pomislil: Proga je zelo zahtevna in na štartu ni Marcela Hirscherja. Rekel sem si, da je morda to moja priložnost.
O čem ste razmišljali na zmagovalnem odru?
Pravzaprav o ničemer posebno. Čustva me niso prevzela, sem pa bil zelo vesel in ponosen.
Ko smo vas obiskali med poletnimi pripravami, je vaš kondicijski trener dejal, da vas žene tudi zato, ker bi radi pozimi premagali Marcela Hirscherja. Je bil to največji motiv?
Vsekakor sem si ga želel premagati in si ga še želim, ni pa moj največji motiv premagati enega tekmovalca, temveč premagati vso konkurenco. V zadnjih letih je skorajda nepremagljiv in tudi zato več ne veš, ali ga lahko premagaš. V Saalbachu se je pokazalo, da tudi on kdaj nima najboljšega dneva.
Vam je namenil kakšno besedo?
Srečala sva se, čestital mi je, pohvalil moj nastop in mi dejal, da sem zasluženo zmagal. Lepo od njega.
Pa drugi tekmeci?
Večinoma so vsi v redu fantje in se dobro razumemo. Čestitali so mi.
Žan Kranjec: V zadnjih letih je Hirscher skorajda nepremagljiv in tudi zato več ne veš, ali ga lahko premagaš. FOTO: Marco Tacca/AP
Prvič po letu 2000 sta dva slovenska smučarja zmagala v istem dnevu. Takrat, ko sta slavila Špela Pretnar in Matjaž Vrhovnik, ste imeli osem let.
Takrat sem že treniral alpsko smučanje, nisem pa še razmišljal, da bom nekega dne med najboljšimi. Nisem pa takrat toliko še spremljal vsega tega utripa belega cirkusa, a zelo kmalu je tudi to prišlo.
Kako pomemben je za vas podatek, da ste poskrbeli za moško veleslalomsko zmago prvič po letu 1981?
Malo sem pa res ponosen. Dosežek bo vpisan v zgodovino, upam pa, da bo naslednja zmaga prišla precej hitreje, kot je prišla ta.
Pred premierno zmago ste vknjižili dve 9. mesti, ki ste ju ocenili kot rezultat, ki ni slab. Kako jih zdaj vrednotite?
Drži, ampak nisem bil zadovoljen, ker sem vedel, da sem sposoben več, jezilo pa me je, da tega nisem mogel pokazati na tekmah. Vesel sem, da mi je zdaj to uspelo.
