Na Pohorju začeli zasneževanje devet dni pred snežno kontrolo
Devet dni pred snežno kontrolo se je Maribor končno prebudil ob streljanju snežnih topov. Potem ko so bile to zimo vse vremenske napovedi na spodnji poseki proge za 58. Zlato lisico napačne, so imele vsaj v odločilnem trenutku prav, opolnoči se je dovolj ohladilo, da se je 60 avtomatskih snežnih topov ob progi vključilo. Vremenska napoved obeta dovolj mraza za delovanje zasneževalnega sistema še do petka zjutraj. V treh dneh, brez novih zapletov, bi lahko progo zasnežili dovolj, da bi bil kontrolor Mednarodne smučarske zveze Markus Mayr dan pred novim letom zadovoljen.
Za konec tedna in preko božiča je namreč spet napovedana otoplitev, tik pred silvestrovim naj bi snežilo, zatem pa naj bi se spet ohladilo. Na ta način bi lahko 58. Zlata lisica po dveh zaporednih gostovanjih v Kranjski Gori ostala v Mariboru. Direktor Marproma Bernard Majhenič je dejal: »V zadnjih sedmih letih se ni zgodilo, da ne bi bilo decembra inverzije, ki bi omogočila zasneževanje spodaj. Te tri dni mraza moramo zdaj maksimalno izkoristiti.« Srečko Vilar, generalni sekretar organizacijskega odbora, pa je dodal: »Vse druge organizacijske dejavnosti dobro potekajo, zato je zdaj res najbolj pomemben mraz. Časa je še dovolj za organizacijo tekme v Mariboru.« Zasneževanje se je začelo. A vseeno ni šlo brez težav, saj je na zgornjem delu proge začela nagajati elektrika.
Ni alternative
Mariborski organizatorji so velike upe polagali v alternativno traso tekmovalne proge, tako imenovano različico B, med vrhom Habakuka in Trikotno jaso, ki bi bila primerna za izvedbo tekem svetovnega pokala v primeru pomanjkanja snega v dolini. »Alternativna proga letos še ne pride v poštev,« je prejšnji teden povedal vodja tekmovanja pod Pohorjem Mitja Dragšič. Po njegovih besedah se zemeljska dela še niso končala do datuma, ki je dovoljeval, da bi na progo lahko računali za januarsko tekmo. »Drevje so posekali, morali pa bi še umakniti štore. Naslednje leto je to gotovo izvedljivo, letos pa še ne, razen če bi bilo več kot meter naravnega snega, ampak tega na vidiku ni. Vse se dela na različici A, ki bo vedno prva možnost; torej dol v dolino in s ciljem v ciljni areni. To je naš prvi cilj,« je poudaril Dragšič. Če bo vreme na strani organizatorjev Zlate lisice, bo Maribor 8. in 9. januarja gostil dve tekmi za točke svetovnega pokala alpskih smučark. Najprej veleslalom in dan kasneje še slalom.
Nazadnje je bila Zlata lisica pod Mariborskem Pohorjem leta 2019, tik pred svetovnim prvenstvom v Åreju, na katerem je svoj drugi naslov smukaške svetovne prvakinje slavila Mariborčanka Ilka Štuhec. V Mariboru je takrat pohorski pokal osvojila Američanka Mikaela Shiffrin, ki je bila na prvem mestu na obeh preizkušnjah. Prvo mesto na veleslalomu si je razdelila s Slovakinjo Petro Vlhovo, po slalomu pa je bila sama na vrhu. V letih 2020 in 2021 je bila Zlata lisica na nadomestni gorenjski lokaciji na progi moškega svetovnega pokala v Kranjski Gori, kjer je bila na stopničkah domačinka iz Podkorena Meta Hrovat z dvakrat tretjim mestom.
