Naj bo Lindsey ali Ilka, vse šampionke garajo, čeprav so različne
Stefan Abplanalp, trener Ilke Štuhec, za Delo o mreži poznanstev, sodelovanju z nemško in švedsko vrsto ter tekmicah.
Odpri galerijo
Stefan Abplanalp je nekoč žel uspehe z Lindsey Vonn, Julio Mancuso, Dominique Gisin in drugimi zvezdnicami belih strmin. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Trener Stefan Abplanalp je nekoč žel uspehe z Lindsey Vonn, Julio Mancuso, Dominique Gisin in drugimi zvezdnicami belih strmin. V novo sezono se podaja z Ilko Štuhec 6. decembra v Lake Louise. »Resda ne razumem slovenskega jezika, a rad bi bolj spoznal kulturo okolja, iz katerega prihaja Ilka,« je dejal. Zato je pred odhodom na zadnji trening v ZDA pred začetkom smukaške sezone spet obiskal in raziskoval Slovenijo. In še se bo vrnil. Čeprav izhajata iz različnih sredin, ju z Mariborčanko druži enaka miselnost – oba sta ambiciozna in stremita k najvišjim ciljem.
Zelo delovna je. Vsak dan želi pokazati najboljše, kar zmore in delati več kot drugi. Zaradi takšnega pristopa je boljša od drugih oziroma tako dobra, kot so najboljše. Njen odnos do dela je takšen, kot ga pričakujem od tekmovalke, ki bi rada zmagovala. Podobno delujem tudi sam, moje ambicije so visoke – hitro sva se ujela.
Ilkina ekipa je majhna, ni pa najmanjša. Vendar pa veličina ekipe ni vedno odvisna od števila ljudi, temveč od znanja, ki ga premore, in od tega, kako diha kot celota. Iz tega zornega kota je Ilkina ekipa velika.
Zame je pomembno, da znaš kot vodja ustvariti delovno klimo, v kateri je izvedba tekmovalk na najvišji možni ravni, kar vpliva na rezultatski napredek. To razpoloženje je pomembno tako v majhnih kot velikih ekipah – biti mora pravo, miselnost zmagovalna, hkrati pa je pomembno medsebojno spoštovanje med vsemi člani. Včasih je treba pritisniti, drugič zavirati. Z Ilko je delo preprosto, saj je pametna, dojemljiva sogovornica. Kadar ji postrežem s korekcijo ali novostjo, to zelo hitro vnese v svoje predstave, kar je super.
Vedno sem previden pri primerjanju tekmovalk. Švica ima veliko smučarsko zvezo z visokim proračunom, podobno je kot v Avstriji. Švica je tudi moj dom in včasih je težko biti mesija v domovini. Po dolgih letih službovanja in dobrih rezultatih vidim največji izziv v tem, da še vedno znaš vnesti novosti in tekmovalca dvigniti ob pravem času. V ameriški reprezentanci sem delal z zvezdnicami, kot so Lindsey Vonn in Julia Mancuso, tudi Mikaela Shiffrin se nam je pridružila na kakšnem treningu. V takem primeru je izziv obdržati ekipo na takšni ravni, da se bo vsak počutil enako pomembno. Pozornost ni smela biti samo na Lindsey ali Julii, treba je bilo postaviti jasne meje. So pa vse velike šampionke, od Vonnove do Dominique Gisin in Štuhčeve, zelo delovne, čeprav se značajsko razlikujejo.
Vrata drugih ekip so odprta. Ko se je vračala na sneg po poškodbi, smo bili osredotočeni nase, potrebovali smo progo, na kateri ni bilo sledi drugih tekmovalk. V Saas Feeju imam poznanstva in tam so ji to tudi omogočili. Pride pa seveda tudi obdobje, v katerem ne držiš tekmovalke v izolaciji, ampak ji omogočiš primerjavo. Pri tem doslej nismo imeli težav. Res pa je, da bolj se bližamo smukaški sezoni, več je možnosti za taktično igro, ko si izbereš, s kom bi treniral, s kom pa ne. Za Ilko ni pomembno le, kaj trener vnaša v vsakodnevni trening, ampak tudi to, da vsak dan trenira v najboljših razmerah. Če nam zagode slabo vreme, spremenimo načrt in poiščemo boljšo lokacijo. Ključno je, da ima vsak dan najboljšo logistiko, najboljše proge in da lahko uresničimo vsak cilj, ki smo si ga začrtali. Pomembno je, da ji vse to zagotovim. To je moje delo.
To je vsekakor prednost. Ko si približno 20 let v tem poslu, imaš široko mrežo. Tudi to, da sem delal v Švici in ZDA, mi zagotovo pomaga.
Ledecka verjetno ne bo nastopila na vsaki tekmi hitrih disciplin, Kanadčanke prav tako. Zato sem se odločil za sodelovanje z Nemčijo in Švedsko. Obe reprezentanci imata dobre trenerje, udeležili se bosta vseh tekem, pa tudi ekipi nista veliki, kar je dobro. Dodaten plus je sodelovanje z Viktorio Rebensburg, ki nastopa na Stöcklijevih smučeh in si bosta z Ilko lahko izmenjali izkušnje glede opreme.
Sofia Goggia bo hitra, Mikaela Shiffrin tudi, nanjo moramo računati v vseh disciplinah, Rebensburgova je lahko hitra v superveleslalomu, med Švicarkami izstopa Corinne Suter. Potem je tu še avstrijski paket.
Ne še. Nekaj vadbe naj bi imeli v Copper Mountainu.
Dobro vprašanje.
Vendar ne na vseh progah. Na tisti v Zauchenseeju, denimo, bodo v ospredju smukačice. Je pa dobra smučarka in zagotovo bo ena od tistih, ki se bodo borile za stopničke. Takšen je tudi njen pristop.
Poznam človeka, ki je tam odgovoren za organizacijo treningov. Star prijatelj. Tudi to, da sem bil uspešen z Američankami, mi tam odpira vrata, vedno sem dobrodošel. Skratka, ni bilo težko dobiti ta teren. Ilka je v preteklosti vselej vadila v Nakiski, sprememba ji bo dobro dela. Proga je izziv in v tem obdobju priprav za uvodno tekmo v Lake Louise potrebujemo prav to. Zato bo ta vadbeni blok daljši, tritedenski, dovolj bo časa, da spet pridobi tekmovalni občutek. Pa tudi proge bodo daljše od tistih v dosedanjem delu priprav, minuta in 40 sekund. Dobili bomo vse, kar trenutno potrebujemo.
Včasih gre res tako. Lahko se zgodi, da bodo v prihodnji sezoni načrtovali priprave v Čilu in me bo poklical trener od Shiffrinove, da imajo težave, ni snega in če jim lahko pomagam v Saas Feeju. Seveda bom pomagal. Obstajajo tudi drugačni trenerji. Ampak vedno potrebuješ pomoč. Tisti, ki smo dolgo časa v svetovnem pokalu in se poznamo, si pomagamo.
Tista v Val d'Iseru bo za nas prezgodaj v urniku, a bomo videli. Veliko smo delali veleslalom, zelo je napredovala. To je disciplina, o kateri srednjeročno razmišljamo, da bi v njej tekmovala.
Pri Mednarodni smučarski zvezi (FIS) bi se najprej morali odločiti, kako obsežen naj bi bil koledar. Menim, da je preobsežen. FIS se trudi dvigniti gledanost panoge s paralelnimi tekmami, morda je to prava smer za disciplino, a tekem je preveč. Spremembo pri kombinaciji, ki jo sestavljata superveleslalom in slalom, v katerem se več ne obrača vrstni red najboljših, podpiram, saj je to pravilo dobro za Ilko. Na ta način lahko specialisti za hitre discipline zbirajo točke za veliki kristalni globus. Nisem pa privrženec paralelnih tekem, to je še ena tehnična disciplina. Imamo devet smukov in sedem superveleslalomov, tehničarji pa enajst slalomov in devet veleslalomov, potem so tu še paralelne ... Za smukače je v takem urniku težko osvojiti veliki globus. Jaz bi dodal še dva superveleslaloma in odstranil dve paralelni tekmi.
Vsakič, ko se konča eno obdobje, to omogoči drugim tekmovalcem, da se izkažejo. Štuhčeva, Goggia, Shiffrinova, Paris, Odermatt ... Vsi ti tekmovalci so že junaki, zdaj so lahko še večji, saj je prostora več. Komaj čakam, da se sezona začne tudi za nas.
V teh nekaj mesecih, odkar sodelujete z Ilko, ste se že malo bolj spoznali in ustvarili globlje vtise. Kakšna sodelavka je Štuhčeva?
Zelo delovna je. Vsak dan želi pokazati najboljše, kar zmore in delati več kot drugi. Zaradi takšnega pristopa je boljša od drugih oziroma tako dobra, kot so najboljše. Njen odnos do dela je takšen, kot ga pričakujem od tekmovalke, ki bi rada zmagovala. Podobno delujem tudi sam, moje ambicije so visoke – hitro sva se ujela.
Bili ste trener v velikih in majhnih ekipah. Je Ilkina najmanjša, v kateri ste kdaj delali?
Ilkina ekipa je majhna, ni pa najmanjša. Vendar pa veličina ekipe ni vedno odvisna od števila ljudi, temveč od znanja, ki ga premore, in od tega, kako diha kot celota. Iz tega zornega kota je Ilkina ekipa velika.
Največ uspeha ste v karieri želi s Švicarkami in Američankami. Kakšna je bila dinamika v teh velikih reprezentancah?
Zame je pomembno, da znaš kot vodja ustvariti delovno klimo, v kateri je izvedba tekmovalk na najvišji možni ravni, kar vpliva na rezultatski napredek. To razpoloženje je pomembno tako v majhnih kot velikih ekipah – biti mora pravo, miselnost zmagovalna, hkrati pa je pomembno medsebojno spoštovanje med vsemi člani. Včasih je treba pritisniti, drugič zavirati. Z Ilko je delo preprosto, saj je pametna, dojemljiva sogovornica. Kadar ji postrežem s korekcijo ali novostjo, to zelo hitro vnese v svoje predstave, kar je super.
Stefan Abplanalp je nekoč žel uspehe z Lindsey Vonn, Julio Mancuso, Dominique Gisin in drugimi zvezdnicami belih strmin. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Kakšen izziv je bilo delo s Švicarkami in Američankami, med katerimi so bila velika imena?
Vedno sem previden pri primerjanju tekmovalk. Švica ima veliko smučarsko zvezo z visokim proračunom, podobno je kot v Avstriji. Švica je tudi moj dom in včasih je težko biti mesija v domovini. Po dolgih letih službovanja in dobrih rezultatih vidim največji izziv v tem, da še vedno znaš vnesti novosti in tekmovalca dvigniti ob pravem času. V ameriški reprezentanci sem delal z zvezdnicami, kot so Lindsey Vonn in Julia Mancuso, tudi Mikaela Shiffrin se nam je pridružila na kakšnem treningu. V takem primeru je izziv obdržati ekipo na takšni ravni, da se bo vsak počutil enako pomembno. Pozornost ni smela biti samo na Lindsey ali Julii, treba je bilo postaviti jasne meje. So pa vse velike šampionke, od Vonnove do Dominique Gisin in Štuhčeve, zelo delovne, čeprav se značajsko razlikujejo.
Prednost Ilkine ekipe je 100-odstotna osredotočenost le nanjo, minus pa, da nima primerjave v dnevnem ritmu. Kako se na vas odziva konkurenca, vam zapira vrata?
Vrata drugih ekip so odprta. Ko se je vračala na sneg po poškodbi, smo bili osredotočeni nase, potrebovali smo progo, na kateri ni bilo sledi drugih tekmovalk. V Saas Feeju imam poznanstva in tam so ji to tudi omogočili. Pride pa seveda tudi obdobje, v katerem ne držiš tekmovalke v izolaciji, ampak ji omogočiš primerjavo. Pri tem doslej nismo imeli težav. Res pa je, da bolj se bližamo smukaški sezoni, več je možnosti za taktično igro, ko si izbereš, s kom bi treniral, s kom pa ne. Za Ilko ni pomembno le, kaj trener vnaša v vsakodnevni trening, ampak tudi to, da vsak dan trenira v najboljših razmerah. Če nam zagode slabo vreme, spremenimo načrt in poiščemo boljšo lokacijo. Ključno je, da ima vsak dan najboljšo logistiko, najboljše proge in da lahko uresničimo vsak cilj, ki smo si ga začrtali. Pomembno je, da ji vse to zagotovim. To je moje delo.
In pri tem pomagajo dobre zveze, ki ste si jih v dolgih letih v svetovnem pokalu prav gotovo ustvarili?
To je vsekakor prednost. Ko si približno 20 let v tem poslu, imaš široko mrežo. Tudi to, da sem delal v Švici in ZDA, mi zagotovo pomaga.
Se Ilkina ekipa še povezuje s Kanadčankami in Čehinjo Ester Ledecka, kot se je v prejšnji sezoni?
Ledecka verjetno ne bo nastopila na vsaki tekmi hitrih disciplin, Kanadčanke prav tako. Zato sem se odločil za sodelovanje z Nemčijo in Švedsko. Obe reprezentanci imata dobre trenerje, udeležili se bosta vseh tekem, pa tudi ekipi nista veliki, kar je dobro. Dodaten plus je sodelovanje z Viktorio Rebensburg, ki nastopa na Stöcklijevih smučeh in si bosta z Ilko lahko izmenjali izkušnje glede opreme.
Ilka Štuhec in Stefan Abplanalp sta nared za novo sezono. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Glede na videno na treningih: kdo je hiter, kdo bo v novi sezoni nevaren?
Sofia Goggia bo hitra, Mikaela Shiffrin tudi, nanjo moramo računati v vseh disciplinah, Rebensburgova je lahko hitra v superveleslalomu, med Švicarkami izstopa Corinne Suter. Potem je tu še avstrijski paket.
Ste imeli možnost treninga s Shiffrinovo?
Ne še. Nekaj vadbe naj bi imeli v Copper Mountainu.
Dejala je, da bo v tej sezoni, v kateri ni velikih tekmovanj, poskusila čim več pokazati v smuku. Kako daleč lahko poseže?
Dobro vprašanje.
Verjetno bo ena od največjih Ilkinih tekmic.
Vendar ne na vseh progah. Na tisti v Zauchenseeju, denimo, bodo v ospredju smukačice. Je pa dobra smučarka in zagotovo bo ena od tistih, ki se bodo borile za stopničke. Takšen je tudi njen pristop.
Kako zahtevno je bilo dobiti teren v Copper Mt. za vadbo pred začetkom sezone?
Poznam človeka, ki je tam odgovoren za organizacijo treningov. Star prijatelj. Tudi to, da sem bil uspešen z Američankami, mi tam odpira vrata, vedno sem dobrodošel. Skratka, ni bilo težko dobiti ta teren. Ilka je v preteklosti vselej vadila v Nakiski, sprememba ji bo dobro dela. Proga je izziv in v tem obdobju priprav za uvodno tekmo v Lake Louise potrebujemo prav to. Zato bo ta vadbeni blok daljši, tritedenski, dovolj bo časa, da spet pridobi tekmovalni občutek. Pa tudi proge bodo daljše od tistih v dosedanjem delu priprav, minuta in 40 sekund. Dobili bomo vse, kar trenutno potrebujemo.
Če so vam Američani omogočili trening v Copper Mt. zdaj, pričakujejo, da boste pozneje vrnili uslugo?
Včasih gre res tako. Lahko se zgodi, da bodo v prihodnji sezoni načrtovali priprave v Čilu in me bo poklical trener od Shiffrinove, da imajo težave, ni snega in če jim lahko pomagam v Saas Feeju. Seveda bom pomagal. Obstajajo tudi drugačni trenerji. Ampak vedno potrebuješ pomoč. Tisti, ki smo dolgo časa v svetovnem pokalu in se poznamo, si pomagamo.
Ilka je zelo delovna, vsak dan želi pokazati najboljše, kar zmore in delati več kot drugi, pravi trener Stefan Abplanalp. FOTO: Tomi Lombar/Delo
Se bo Ilka lotila tudi kakšne kombinacije? Kar štiri tekme so v koledarju.
Tista v Val d'Iseru bo za nas prezgodaj v urniku, a bomo videli. Veliko smo delali veleslalom, zelo je napredovala. To je disciplina, o kateri srednjeročno razmišljamo, da bi v njej tekmovala.
Kakšno je vaše mnenje o kombinaciji in paralelnih tekmah?
Pri Mednarodni smučarski zvezi (FIS) bi se najprej morali odločiti, kako obsežen naj bi bil koledar. Menim, da je preobsežen. FIS se trudi dvigniti gledanost panoge s paralelnimi tekmami, morda je to prava smer za disciplino, a tekem je preveč. Spremembo pri kombinaciji, ki jo sestavljata superveleslalom in slalom, v katerem se več ne obrača vrstni red najboljših, podpiram, saj je to pravilo dobro za Ilko. Na ta način lahko specialisti za hitre discipline zbirajo točke za veliki kristalni globus. Nisem pa privrženec paralelnih tekem, to je še ena tehnična disciplina. Imamo devet smukov in sedem superveleslalomov, tehničarji pa enajst slalomov in devet veleslalomov, potem so tu še paralelne ... Za smukače je v takem urniku težko osvojiti veliki globus. Jaz bi dodal še dva superveleslaloma in odstranil dve paralelni tekmi.
Konec je neke ere, letos so odšli v športni pokoj številni asi, od Hirscherja, Svindala, Vonnove do Neureutherja, Guaya ... Kakšna je prihodnost panoge, prinaša nove junake, denimo Alice Robinson?
Vsakič, ko se konča eno obdobje, to omogoči drugim tekmovalcem, da se izkažejo. Štuhčeva, Goggia, Shiffrinova, Paris, Odermatt ... Vsi ti tekmovalci so že junaki, zdaj so lahko še večji, saj je prostora več. Komaj čakam, da se sezona začne tudi za nas.
