Peter Prevc: Odločile so izkušnje; Lanišek: V redu sem, imel sem srečo
Dva dni pred športno upokojitvijo je najboljši slovenski smučarski skakalec doslej Peter Prevc dosegel zmago na tekmi v domači Planici.
»Današnji uspeh je res nekaj, kar sem si potihem želel, a sem vedel, kakšna je konkurenca s Timijem, Danielom, Stefanom, Johannom ... Bilo je težko, a se je izšlo,« je v prvem odzivu za nacionalno televizijo povedal Prevc.
»Pomagale so tudi izkušnje. Tukaj sem bil zelo predan druženju z otroki, a moral sem se izolirati in se zbrati za svoje skoke in mislim, da so to tiste prave izkušnje, ki so pomagale do uspeha,« je še dejal 31-letni skakalec, ki se po sezoni poslavlja od tekmovalnega športa.
»Sam pri sebi sem razmišljal o tem, da bi bila to čudovita zgodba, če bi Peter tukaj še enkrat zmagal. A zasluženo. Bil je boljši od mene, sam pa sem v drugem skoku napravil majhno napako,« je Prevcu posredno čestital tudi drugouvrščeni Daniel Huber.
Dan je zaznamoval tudi grd padec Anžeta Laniška, ki pa se je hitro postavil na noge. »Cel sem in zdrav sem, Peter pa je zmagal, tako, da je vse v redu. Sam pa sem imel ob padcu srečo. Na preletu sem naredil napako in nato ob doskoku padel, a na srečo v smeri kolena. Imam odrgnino in verjamem, da je vse 'okej',« je po tekmi novinarjem povedal Lanišek.
Za STA je Peter Prevc še povedal: »Prvi otrok, drugi otrok, poroka, potem pa globus tu v Planici. Bolj malo je bilo takšnih dni, kot je današnji. Dan je šel kar po željah. Zgodaj sem se zbudil, zjutraj lepo opravil trening. Prišli smo sem v krasnem pomladnem vremenu in se mi je uspelo zelo dobro zbrati za skoke. Vedel sem, da so vsaj trije moji tekmeci zelo močni, Daniel, Stefan in Timi, in da jih bo težko premagati. Na koncu sem vse preskočil, tako da je bila zmaga res zaslužena.«
»V bistvu sem bil živčen kar celotno tekmo. Že vse od začetka, ko sem se peljal z žičnico na vrh letalnice, se je pojavila nervoza, kar je bil v bistvu dober znak. Danes sem se na ramenih sotekmovalcev počutil najmogočnejši na svetu. Zdi se mi, da sem se v tekmovalnih letih naučil v tistem kratkem trenutku zmag res uživati in današnjo si bom zagotovo zelo zapomnil.«
Ludvik: Končno smo premagali Krafta
»Želja po zmagi je seveda bila, da bi lahko spet enkrat zasedel sam vrh, vendar se s tem res nisem želel obremenjevati. Pred prihodom v Planico sem si rekel, da je vseeno, kakšen bo razplet zadnjih tekem. Tudi če bi bil 15., je vseeno. Najbolj se mi gre za sobotno ekipno tekmo, da spodobno 'oddelam', da ekipo držim na visoki ravni. Za posamične dosežke mi je pa res vseeno. Zdi se mi, da se ne smeš obremenjevati z rezultatom, ga izsiljevati, ampak se je treba prepustiti. V bistvu je treba misli usmeriti v svojo nalogo in se potem prepustiti zraku, da naredi, kar mu ti pomagaš ustvariti.
Na zmagovalni oder je za Zdravljico s seboj popeljal tudi oba sinova, ki sta očeta pohvalila za zmago. »Končno smo premagali Krafta,« se je veselil starejši Ludvik.
