Matjaž Han: Čas je, da se usedemo za mizo. Brez tabu tem

»Zdaj je čas, da se skupaj z gospodarstvom in sindikati usedemo za mizo in dosežemo dogovor bodisi o davčni razbremenitvi in zmanjšanju administracije bodisi o predragi električni energiji. Tabu tem ne sme biti,« pravi gospodarski minister Matjaž Han. »Zdaj ni več časa za zamere. Težko poslušam, kako je Hrvaška precej bolj atraktivna kot Slovenija. Nobenega razloga ni, da Slovenija ne bi nekoliko spremenila svoje smeri, da bomo spet dober primer v Evropi.«

V preteklih dneh smo z nizom analiz predstavili strukturne spremembe, ki vse bolj vplivajo na slovensko gospodarstvo in ukrepe, ki bi jih morali sprejeti. Čeprav je bilo predlogov in strategij, kako doseči razvojni preboj, že veliko, tudi Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj ugotavlja, da se relativno majhen delež priporočil realizira: »Ukrepi te vrste pa dajo rezultate šele srednjeročno, česar pa, se zdi, ne politiki ne volivci ne marajo pretirano, saj si verjetno mislijo 'bolje vrabec v roki kot golob na strehi'. Volivci si želijo ukrepov s takojšnimi koristmi, ne ukrepov, ki bodo izboljšali kakovost njihovega življenja in še posebno življenje njihovih otrok z zamikom.«

Opozorila o alarmantnih trendih: država potrebuje novo razvojno politiko

Podobno ocenjuje dr. Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani: »Obstaja jasen načrt, kako povečati produktivnost. Ta načrt je bil pripravljen že pred leti in je bil predstavljen tudi na strateškem svetu za makroekonomska vprašanja te vlade. Tudi Umar je na tem področju dal zelo koristne usmeritve. Žal je povečanje konkurenčnosti gospodarstva za sedanjo vlado bolj stvar retorike kot resne politične usmeritve. To pomeni, da ima ta vlada več drugih pomembnejših prioritet, kot je konkurenčnost. Škoda.«

Minister za gospodarstvo Matjaž Han se strinja, da potrebujemo novo razvojno politiko. Po njegovem mnenju bi se socialni partnerji morali dogovoriti o nekaterih ključnih točkah, kot so davčne spremembe, omenja tudi zmanjšanje administrativnih ovir. »Pri tem smo zelo odvisni tudi od Evrope, saj smo morali v slovenski pravni red prenašati evropske direktive, verjetno pa smo včasih še kaj dodali.« Dogovoriti se moramo tudi, kako izkoristiti geostrateško lego. Ob avtocestnem križu potrebujemo nova podjetja, zato moramo umestiti nove obrtne oziroma regijske cone. Ukvarjati pa se moramo tudi s kadrom. Povezati moramo gospodarstvo, akademsko sfero in šolstvo. Ko bomo vsa štiri področja ustrezno uredili, ne bo težav, pravi Han.

Z odlašanjem pri ukrepih si zategujemo zanko, iz katere se bo vse težje izviti

Treba je davčno razbremeniti razvojni kader in ta davčni izpad nadomestiti, da bo država ohranila socialno noto. Vesna Nahtigal, GZS

Izjave vladnih politikov kažejo, da se zavedajo previsoke obdavčitve dela v Sloveniji, a konkretnega premika k razbremenitvi vseh zaposlenih v času te vlade ni bilo. Nasprotno, z več prispevki se je obremenitev povečala. Kot kaže, pa tudi v vladi ni enotnega mnenja, kako to področje urediti.

»Prvi ukrep, torej uvedbo olajšav za privabljanje mladega kadra iz tujine domov, smo uresničili. Zdaj je treba na splošno spremeniti nekatere poglede, tudi jaz kot socialni demokrat,« je jasen Matjaž Han. »Zgolj zvišanja minimalne plače, ki so absolutno pravilna, niso dovolj. Nagraditi moramo tudi najbolj izobražene, katerih plače so preveč obremenjene. Medtem ko sem v prejšnjem mandatu v državnem zboru glasoval proti Janševim dohodninskim spremembam, zdaj tega ne bi ponovil. Z nekoliko drugačnim razmišljanjem bi lahko obdržali potencial v Sloveniji, da ne odhaja na Hrvaško.«

Hitro želimo vzpostaviti vsaj tri cone nacionalnega pomena na ključnih logističnih oseh, pravi Han. FOTO: Voranc Vogel

Han dodaja, da mora država financirati socialno državo in močan javni sektor ter da so za to nujni davki. »A triletne izkušnje ministrovanja kažejo, da lahko najdemo rezerve ter nekoliko spremenimo svoj pogled in razbremenimo plače. Te so namreč preveč obdavčene. Davke lahko zvišamo kje drugje, kar ne bo vplivalo na življenje vsakega posameznika. To ni tako težka naloga, kot se morda zdi na prvi pogled. Pomembno je, da imamo za to voljo.«

Han napoveduje ponovno medresorsko usklajevanje zakona o udeležbi zaposlenih pri dobičku, ki mu je v preteklosti zaradi določenih členov nasprotovalo ministrstvo za finance. »Drugo napako smo naredili pri obdavčitvi normiranih samostojnih podjetnikov, s čimer smo težave povzročili ne samo podjetnikom, ampak tudi nekaterim gospodarstvenikom, športnikom, samostojnim podjetnikom novinarjem in tako dalje. Pri tem moramo opraviti razmislek in ugotoviti, da ta ureditev preprosto ne deluje. Priznati si moramo težavo. Politika mora tako delovati. To ni poraz, ampak treznost, da ukrepe, ki ne gredo v pravo smer, spremeniš.«

Minister za finance Klemen Boštjančič po drugi strani znižanje zgornje meje za normirance zagovarja, saj je razlika med plačanimi prispevki redno zaposlenih in večine normirancev ogromna: »Obljubljati nižje davke je zelo všečno. Tudi jaz bi si želel, da bi bili čim nižji, še bolje bi bilo, da jih sploh ne bi bilo, pa bi po drugi strani država zagotavljala vse pravice in na še višji ravni. A to je pač nerealno.« Po njegovem mnenju je pri davkih nemogoče narediti veliko reformo, kot vsi pričakujejo, ampak je treba sistematično nadaljevati ukrepe v smeri, kakor so v zadnjih dveh letih – denimo z olajšavo za mlajše od 40 let v poklicih z večjo dodano vrednostjo, da pridejo v Slovenijo, ter olajšavo za zagonska podjetja.

Farmacevtska panoga raste – jo bo Slovenija znala zadržati?

Gospodarska zbornica Slovenije je naštela deset dodatnih obremenitev v času te vlade, kot zadnjega problematičnega pa izpostavljajo prispevek za dolgotrajno oskrbo, saj »ne moremo privoliti, da vsi, zaposleni in podjetja, preplačujemo storitve ali jih celo ne dobimo, ker niso strokovno dodelane«.

Han se s temi pomisleki strinja, a kot kaže, soglasja v vladi ni: »Solidarnostni prispevek absolutno podpiram in demografski trendi so jasni: kot družba se staramo in morali bomo poskrbeti za starejše, za njihovo dostojno življenje. Za to bo treba nekaj plačati, kar je jasno. Mislim, da v Sloveniji ni človeka, ki ni pripravljen plačati določenega deleža za solidarnost. A mora jasno vedeti, kakšno storitev bo za to dobil. Prvega julija je predviden začetek pobiranja novega prispevka, po katerem bi delavec in delodajalec plačala odstotek od bruto plače. A s prispevkom pobranega denarja do konca leta ne bomo mogli s storitvami porabiti. Zato predlagam, da do načrtovane višine prispevka pridemo postopno. Nekateri ministri imajo drugačen pogled. Zato ne vem, ali bo ukrep sprejet v tej smeri. Prav je, da se socialni partnerji za mizo o tem pogovorimo. Razumem pa, da je vsak dodatni prispevek, ki ga nalagamo na že tako obremenjene plače, težava.«

Veliko vlagamo v raziskave in razvoj, podporo bolj prebojnim in ustvarjalnim inovacijam pa prestavljamo na drugi tir. Peter Wostner, Umar

Ministrstvo za gospodarstvo je pripravilo akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti. Ta predvideva, da bi Slovenija postala središče za raziskave in razvoj v Evropi, da bi dodana vrednost na zaposlenega dosegla 100.000 evrov. Za primerjavo: zdaj znaša dodana vrednost na zaposlenega v gospodarskih družbah 63.780 evrov, produktivnost glede na evrsko povprečje stagnira, na lestvici IMD globalne konkurenčnosti pa je Slovenija zdrsnila s 35. mesta leta 2020 na 46. mesto leta 2024.

»Povečanje produktivnosti mora biti naša strateška usmeritev. Če bomo to zvišali, bo blaginja v državi precej večja. Želimo biti središče za inoviranje, trajnostne tehnologije in tako dalje. Slovenija je po analizi gospodarskega foruma sedmo najbolj robotizirano in enajsto najkompleksnejše gospodarstvo na svetu. To kaže, da gremo v pravo smer,« pravi Han in dodaja: »Imamo pa seveda težavo, da podjetja premalo investirajo v digitalizacijo, čeprav je denarja, tudi državnega, dovolj. Podjetja se ne bodo mogla prepustiti samo temu, da bodo dobila nekaj denarja za nove stroje, ki pa ne bodo omogočali povečanja dodane vrednosti. Več moramo narediti tudi za razogljičenje sedanjih industrij, pri čemer moramo znati počrpati vsa evropska sredstva. Podjetja morajo razvijati nove tehnologije, nove produkte,« še pravi Han.

Matjaž Han. FOTO: Voranc Vogel

Ministrstvo bo letos ponudilo 675 milijonov evrov razvojnih spodbud. Dobra polovica je že bila razpisana, približno 316 milijonov evrov pa bo še objavljenih do konca leta.

Eden od ključnih ukrepov za povečanje produktivnosti so višja vlaganja v razvoj in najbolj prebojne inovacije, boljše sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom, učinkovitejše črpanje evropskih sredstev za te namene ter kontinuirani razpisi za raziskovalno-razvojne projekte.

Na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije pravijo, da je bilo pred nastopom te vlade za znanstvenoraziskovalno dejavnost namenjenih 354 milijonov evrov, letos jih je 674 milijonov, prihodnje leto pa več kot 700 milijonov evrov. Kot dosežke omenjajo nekatere večje investicije v raziskovalno infrastrukturo, ustanovitev Agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (Aris), po 30 letih je v parlamentarnem postopku nov zakon o visokem šolstvu, ki predvideva zvišanje financiranja visokega šolstva do 1,5 odstotka BDP ...

Na ministrstvu priznavajo, da je treba v prihodnje vzpostaviti razumevanje resorjev o pomenu raziskav, poenostaviti je treba kompleksne postopke prenosa znanja, vključno z ustanavljanjem podjetij pri raziskovalnih organizacijah, ter določiti prioritetna področja raziskovanja.

Visoke cene električne energije v Sloveniji so eno največjih ovir za industrijski razvoj in trajnostni prehod. Peter Čas, Steklarna Hrastnik

Cene energentov so konkurenčna hiba Evrope. Ta mora spremeniti smer glede zelenega prehoda, poudarja minister za gospodarstvo: »Imamo težave pri odločanju. Po eni strani se Evropa pogovarja o zelenem prehodu, po drugi pa o oboroževanju in preoblikovanju industrije v vojaško. To pomeni, da bomo po eni strani izdelovali bombe, po drugi pa bi želeli imeti zeleno tehnologijo. To preprosto ne gre skupaj. Ključno je, da bo čim prej dosežen mir in da si za tehnološki napredek gospodarstva zagotovimo poceni surovine.«

Visoke cene električne energije v Sloveniji so eno največjih ovir za industrijski razvoj in trajnostni prehod, opozarja glavni direktor Steklarne Hrastnik Peter Čas. FOTO: Leon Vidic

Veliki porabniki v povprečju plačujejo 135 odstotkov dražjo elektriko kot pred vojno v Ukrajini, zato energetsko intenzivna industrija zaradi nekonkurenčnosti zmanjšuje svojo proizvodnjo. Medtem ko manjši poslovni porabniki v povprečju plačujejo cenejšo elektriko od evropskega povprečja, največja industrijska podjetja plačujejo v povprečju skoraj petino več.

»Končne cene električne energije, zaračunane veliki večini poslovnih odjemalcev v Sloveniji v letu 2024, so bile precej pod povprečjem EU in nižje od končnih cen električne energije za poslovne odjemalce v sosednjih državah. Slovenska podjetja so tako v regiji z vidika končnih cen električne energije v konkurenčni prednosti,« pravijo na ministrstvo za energijo. Pri tem je delež nepovratnih davkov in dajatev na skupno ceno električne energije za negospodinjske odjemalce lani znašal 8,8 odstotka, povprečje EU pa je 16,6 odstotka.

»V zadnjem času je zaznati jasen trend zniževanja cen na veleprodajnih energetskih trgih, in to padanje cen se že preliva tudi v končne cene za odjemalce,« še pravijo na ministrstvu. O višjih povprečnih cenah največjih industrijskih odjemalcev pa pravijo, da je v tej odjemni skupini zelo malo podjetij, zato en neugoden ali ugoden nakup lahko zelo opazno vpliva na povprečje celotne skupine.

»Ob vseh ukrepih vlade pa je smiselno in zaželeno, da je gospodarstvo samo aktivnejše pri vlaganju v učinkovito porabo energije in obnovljive vire, s čimer bi si znižalo stroške energije ter zmanjšalo odvisnost od razmer na trgu in tveganj zaradi nihanja cen na energetskih trgih. Dolgoročno je to ključno za doseganje konkurenčnosti,« še omenjajo na ministrstvu in spomnijo na javne finančne spodbude za investicije.

Majhnim izvozno usmerjenim državam pri geopolitičnih spremembah najbolj pomaga diverzificirana in kompleksna struktura izvoza. Rok Spruk, ekonomist

Ministrstvo za gospodarstvo pripravlja nov program internacionalizacije, ki bo določil državno politiko pri spodbujanju izvoza in privabljanju tujih investicij. V času strukturnih sprememb je za podjetja ključno, da razpršijo svoj izvoz, tako po trgih kot z izdelki.

Na vprašanje, kaj bo v novem programu, Han odgovarja: »Treba se bo ukvarjati s težavami, ki se dogajajo v svetu, vključno z geopolitičnimi razmerami. Predvsem pa je treba začeti iskati trge zunaj Evrope. Mislim, da nam to uspeva. Zanimivi sta, denimo, Kitajska, Indija. Pri snovanju novega programa moramo misliti na nove trge za slovenska izvozna podjetja. Po drugi strani pa moramo iskati tuje investitorje, ki bodo prišli v Slovenijo z novo tehnologijo, ki bo omogočala dvig dodane vrednosti. Naša prednost pri privabljanju teh je ogromno znanja, zato se podjetja, kot je Novartis in druga, odločajo za vlaganje v Sloveniji.«

Novartis je eno od farmacevtskih podjetij, ki povečuje vlaganja v Slovenijo. FOTO: Leon Vidic

»Pohvaliti se moramo s številnimi investicijami v Sloveniji, kot so Revoz, Palfinger, avtomobilski grozd v misiji Gremo, Lek, Novartis. Ta podjetja bodo v Sloveniji v prihodnjih letih investirala več sto milijonov evrov, investirala bodo v dvig dodane vrednosti. Na ministrstvu bomo tem podjetjem pomagali. Slovenija je za investitorje še vedno atraktivna država, saj imamo odlično geopolitično lego,« pravi Han. Na ministrstvu imajo povpraševanj za 1,6 milijarde evrov investicij. Če bi po zakonu o spodbujanju investicij podprli vse te investicije, bi za to morali nameniti približno 300 milijonov evrov v treh letih. Vendar bi podjetja ustvarila 1200 novih delovnih mest, država pa bi samo z DDV ob izvedbi investicij dobila vrnjenih 150 milijonov evrov. Da ne govorimo še o multiplikativnih učinkih zaposlitev, gradnje, ki bi jo izvajala slovenska podjetja, podizvajalci, in podobno, navaja minister.

V Sloveniji dražja elektrika kot v EU

Pravi, da imajo razgovore s kitajskimi avtomobilskimi podjetji, ki si želijo v prihodnje postaviti tovarne tudi v Sloveniji: »Potrebujemo pametno evropsko trgovinsko politiko. Sam sem bil eden tistih ministrov, ki so glasovali proti uveljavljanju carin na kitajske električne avtomobile. Kitajci to cenijo in so nas spet našli na zemljevidu.«

Pri tem dodaja, da so z ministrstvi za prostor, za infrastrukturo ter za kohezijo in regionalni razvoj razvili koncept pospešenega umeščanja gospodarskih con nacionalnega in regionalnega pomena v prostor, s čimer želijo vzpostaviti najmanj tri cone nacionalnega pomena na ključnih logističnih oseh. S tem bi bili pripravljeni na nove investicije. »Najprej bi aktivirali do zdaj degradirana območja. Pri tem z regionalnimi prostorskimi načrti vzpostavljamo pogoje za umestitev 12 regionalnih con. To je eden od naših projektov, da se Slovenija svetu predstavi kot privlačna lokacija za nove naložbe z visoko dodano vrednostjo.«