Obeti delodajalcev za letošnje drugo polletje so precej optimistični, delodajalci napovedujejo 2,1-odstotno rast zaposlenosti in predvidevajo več kot 32.000 zaposlitev, ugotavlja novi napovednik zaposlovanja, ki ga je pripravil zavod za zaposlovanje. Več kot polovica delodajalcev v prihodnjih petih letih pričakuje težave z iskanjem kadra, strukturna neskladja na trgu dela pa se še povečujejo.

Z odlašanjem pri ukrepih si zategujemo zanko, iz katere se bo vse težje izviti

V prihodnjega pol leta bodo najpogosteje iskani vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, varilci, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki, prodajalci, zidarji, kuharji, skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo ter poklici za zdravstveno in socialno oskrbo na domu, kaže napovednik. Delodajalci naj bi v prihodnjih šestih mesecih iskali 32.262 delavcev. Največjo rast zaposlenosti napovedujejo majhni delodajalci, največ delovnih mest bo na območju Ljubljane.

Največ težav imajo veliki

A težave pri iskanju kadra ostajajo. Konec maja letos je bilo pri nas registriranih 43.196 brezposelnih, kar je 2,6 odstotka manj kot aprila in dva odstotka manj kot v lanskem maju. S pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev se je v zadnjih šestih mesecih soočalo skoraj polovica vprašanih delodajalcev, najbolj velika podjetja.

Delodajalci so kot najpogostejši vzrok (v 65-odstotkih) za pomanjkanje kadrov navedli, da ni delavcev. Drugi vzrok je neustreznost kandidatov in šele kot tretjega so navedli, da delovni pogoji, kot so urnik, plača, terensko delo …) kandidate odvračajo od prijav za službo.

Obremenjevanje obstoječih delavcev

In kako rešujejo vrzeli, ki nastanejo zaradi pomanjkanja delavcev? Kot najpogostejši ukrep jih skoraj 40 odstotkov navaja, da so morali že zaposleni delavci delati več. Druga najpogostejša rešitev je prenos dela na zunanje izvajalce, k čemur se je zatekla skoraj tretjina delodajalcev.

Četrtina delodajalcev išče delavce v tujini, zlasti je ta rešitev praktična za delodajalce iz dejavnosti prevoza in skladiščenja, gradbeništva ter v nastanitvenih in gostinskih dejavnostih. Slaba četrtina se odloča za (pre)usposabljanje že zaposlenih.

Spremembo pogojev glede izobrazbe, izkušenj ter drugih znanj najpogosteje omenjajo delodajalci iz dejavnosti izobraževanja, nastanitvenih in gostinskih dejavnosti ter v preskrbi z vodo, ravnanjem z odplakami in odpadki, saniranjem. Višjo plačo oziroma druge bonitete so delodajalci najpogosteje ponudili v finančnih in zavarovalniških dejavnostih ter v dejavnosti poslovanja z nepremičninami, v obeh je ta delež okrog tretjine.