Kdo med njimi?
Začelo se je glasovanje za Delovo osebnost leta na Delovi spletni platformi. Do 2. januarja lahko oddate glas za svojega favorita, potem pa bo uredništvo skupaj s prejetimi glasovi določilo zmagovalca.
Slavnostna razglasitev Delove osebnosti bo v četrtek, 12. januarja 2023, zvečer, ko bodo podeljena tudi Delova novinarska priznanja in razglašena Delova beseda leta, ki je tradicionalno tudi ena od enajstih finalistk ZRC SAZU za slovensko besedo leta.
Nataša Pirc Musar
Prva predsednica Slovenije
Predsedniška funkcija je zadnja oblastna institucija, ki je bila od leta 1992 do zdaj v domeni moških. Nataša Pirc Musar je tudi prva predsednica, ki pred volitvami ni imela izrecne strankarske podpore. Ob izvolitvi je bila stara 54 let. Borut Pahor je bil izvoljen pri 49 letih, Danilo Türk pri 55. Njena poklicna in družbena biografija je med vsemi dosedanjimi predsedniki najbolj pestra. Če bi v njeni karieri iskali rdečo nit, bi našli dve. Ena je povezana z informacijami, druga je pravo; Nataša Pirc Musar je pravnica s pravosodnim izpitom. Njena doktorska disertacija je nekakšno presečišče obeh rdečih niti, saj govori o tem, kako najti pravo ravnovesje med varstvom osebnih podatkov in dostopom do informacij javnega značaja.
Marjan Pipenbaher
Gradbeni inženir, ki je povezal Hrvaško
Julija letos – tik pred odprtjem Pelješkega mostu – je bil na Hrvaškem prava medijska zvezda. Projektiral je namreč impozantni most, ki je povezal celotno hrvaško ozemlje in velja za enega največjih sodobnih inženirskih dosežkov v Evropi. A ni le gradbeni dosežek, ampak je pomemben tudi za številne Slovence, ki radi dopustujejo v južni Dalmaciji. Pot iz Zagreba do Dubrovnika se je skrajšala za dve uri, prav tako ni več treba prečkati meje z Bosno in Hercegovino. Tudi Pipenbaher je zadovoljen, da so to sodobno in inovativno konstrukcijo uspešno zgradili ter odprli most, ki spada med pet največjih mostov v Evropi, zgrajenih v 21. stoletju. V petih mesecih ga je prečkalo že več kot milijon vozil.
Robert Golob
Politik, ki je v zaznamoval Slovenijo
Na državnozborskih volitvah je njegovo Gibanje Svoboda dobilo rekordno število poslank in poslancev. Podporo volilnega telesa je nazadnje izmeril ob referendumskem trojčku, ko je za uveljavitev novele zakona o vladi, s katero bo delovanje svoje ekipe močno prestrukturiral, glasovalo 399.588 volivk in volivcev. Naklonjene so mu tudi javnomnenjske ankete. Da bi ga ponovno volili, je v decembrskem merjenju javnega utripa odgovorilo več kot 34 odstotkov vprašanih, kar je skoraj tri odstotne točke več kot v podobni anketi novembra. Na lestvici najbolje ocenjenih politikov zaseda drugo mesto, takoj za odhajajočim predsednikom republike Borutom Pahorjem.
Ivo Boscarol
Podjetnik, ki je s hčerko doniral milijone evrov za družbeno pomembne projekte
Večinski del svojega podjetja Pipistrel je letos prodal ameriškemu letalskemu podjetju Textron. Po poročanju Bloomberga je kupnina znašala 218 milijonov evrov. Znatni del sta s Tajo Boscarol namenila donacijam. Občini Ajdovščina sta donirala 20 milijonov evrov za novi zdravstveni center, še milijon evrov za ozelenitev mesta, dodatne štiri milijone evrov pa za letalski muzej z doživljajskimi vsebinami. Ivo Boscarol je del kupnine namenil tudi sodelavcem, donacije pa zaključil z nakazilom 1,47 milijona evrov Gasilski zvezi Slovenije. Čas je, da družbi z zadovoljstvom nekaj vrnem, je bil pri tem njegov moto.
Živa Ploj Peršuh in Tomo Peršuh
Zakonski par, ki je s hitro akcijo iz Kijeva evakuiral mlade glasbenike
Dirigentka, muzikologinja in umetniška vodja Slovenskega mladinskega orkestra ter glasbeni producent sta zamisel, da bi mladim ukrajinskim glasbenikom pomagala, dobila, ko sta videla posnetke porušene ukrajinske glasbene akademije. K odločitvi je pomagal tudi pogovor z dirigentko, ustanoviteljico in umetniško vodjo Mladinskega simfoničnega orkestra Ukrajine Oksano Liniv, ki je predlagala, da poskušajo rešiti čim več mladih glasbenikov. Projekt, ki je iz evakuacijskega prerasel v umetniški, donatorski, solidarnostni, integracijski projekt, so naslovili Glasba za prihodnost, njegov cilj pa ni le ponuditi varno začasno zatočišče, ampak mladim glasbenikom zagotoviti spodbudno okolje, neprekinjeno izobraževanje in pridobivanje izkušenj.
Maruša Bradač
Astrofizičarka, ki sodeluje pri največjem vesoljskem teleskopu Webb
Že v otroštvu je vedela, da bo astrofizičarka. Po študiju jo je raziskovanje odpeljalo v Nemčijo, nato v ZDA, kjer je bila profesorica na Univerzi Davis v Kaliforniji. Je del znanstvene ekipe kanadske vesoljske agencije, ki je razvila kamero in spektrograf NIRISS za Webbov teleskop. Prednost te kamere – ene od štirih na teleskopu – je, da posname spektre celotnega vidnega polja; tako bodo v podatkih lahko odkrili objekte, ki jih prej nismo poznali, dobili bodo tudi podatke o sestavi atmosfer eksoplanetov. Maruša Bradač se je po več letih vrnila v Slovenijo in kariero raziskovalke ter predavateljice nadaljuje na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko.
Inštitut 8. marec
(Nika Kovač)
Predstavniki nove generacije, ki se borijo za solidarno in enakopravno družbo
Trinajst mladih žensk in dva moška sestavlja jedro skupnosti, ki ji je v minulih mesecih uspelo mobilizirati mlade, da so se aktivirali okrog pomembnih družbenih tem. Pa ne samo njih. Utrli so si vidno mesto v civilni družbi in postali relevanten dejavnik v oblikovanju javnega mnenja. Doslej so slavili v vseh kampanjah, za katere so se zavzeli. Prva akcija Jaz tudi, ki so jo začeli leta 2018, še danes predstavlja jedro njihovega delovanja. Javno so se izpostavili tudi pri dodatku za delovno aktivnost, sledila je redefinicija kaznivega dejanja posilstva v model ja pomeni ja. Ob referendumu za vodo so postali širše znani. Številne članice vežejo dolgoletna prijateljstva in druženje, pri posameznih projektih sodelujejo ljudje s podobnimi pogledi, ki verjamejo v iste vrednote.
Urša Bogataj
Prva slovenska olimpijska prvakinja v smučarskih skokih
Petega februarja 2022 zagotovo nikoli ne bo pozabila. Na ta dan se je namreč v Pekingu oziroma Zhangjiakouju kot prva Slovenka v zgodovini smučarskih skokov zavihtela na Olimp. Z naslovom olimpijske prvakinje je v bogato zakladnico športnih uspehov prispevala lovoriko, o kateri so pred njo sanjali mnogi rodovi nadarjenih skakalk in skakalcev na sončni strani Alp. A njena pot na vrh je bila vse prej kot posuta z rožicami. Imela je vzpone in krize, iz katerih pa se je znala vedno izkopati. Uspešno je opravila tudi s posledicami bolečega padca konec leta 2019 v Planici, pri katerem si je huje poškodovala koleno. Med daljšim okrevanjem je pomislila, da bi smuči postavila v kot, a sklenila, da bo vztrajala.
Simon Vendramin in Stanko Močnik
Vodji gasilcev med požarom, ki je julija opustošil Kras
Eden je poveljnik Gasilske enote Nova Gorica, drugi prostovoljno opravlja naloge poveljnika severnoprimorske gasilske regije ter predsednika Gasilske zveze Cerkno. Prvi je bil med požarom, ki je divjal na Krasu, vodja dnevne izmene, drugi je bdel nad divjanjem ognja ponoči. Dolgoletne izkušnje s terenskim delom imata oba. Prav tako je na obeh slonela izjemno velika odgovornost za varnost gasilk in gasilcev, drugih prostovoljcev in okoliškega prebivalstva. Na Krasu se ni huje poškodoval noben gasilec, zgorela ni nobena hiša, kar tako Vendramin kot Močnik izpostavljata kot največji uspeh. Med intervencijo sta se odlično dopolnjevala.
Matjaž Šerkezi
Gorski reševalec in glasnik preventive v gorah
Strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije potrpežljivo in vztrajno vzgaja sodobne planince, zaslepljene z lepimi fotografijami. »Z razvojem družbenih omrežij je vsakdo dobil svoj Everest in svojih pet minut slave,« pravi. In čeprav je v gorah videl številne hude nesreče, ki so posledica slabega poznavanja gora in neizkušenosti, planincev noče kritizirati, ampak jih poskuša usmerjati in poučiti. »Zato sem si tudi v gorski reševalni in planinski zvezi začel prizadevati za preventivo. Kot sem že večkrat rekel, to je majhen korak za človeka, a velik za človeštvo. Rezultati bodo opazni šele čez nekaj let.«
