Nujen odziv na spremembe v globalni trgovini
Svetovna banka v poročilu Doing Business, ki ocenjuje nabor dejavnikov poslovnega okolja v državah in ga je nazadnje objavila za leto 2020, Slovenijo uvršča na 37. mesto med več kot 200 obravnavanimi državami. A smo pod povprečjem razvitih držav OECD in smo prejeli le nekaj več točk od povprečja v regiji Evropa in Centralna Azija.
Od možnih sto točk je Slovenija leta 2020 in tudi leto pred tem prejela nekaj več kot 76 točk, kar je dve točki manj od skupine primerljivih držav OECD in denimo od Avstrije, možnosti poslovnega okolja v Nemčiji so ocenjene s skoraj 80 točkami, vse do 85 točk pa so prejele Baltske države, Norveška, Finska in Danska, medtem ko Češka in Poljska ne odstopata od Slovenije, Hrvaška in Madžarska sta prejeli po 73 točk.
Med dejavniki poslovnega okolja so po oceni Svetovne banke največje prednosti Slovenije enostavno čezmejno poslovanje, reševanje vprašanja insolventnosti ter zaščita malih vlagateljev. Enostavno je tudi zagnati podjetje, vendar nas za to prejetih 93 od 100 točk uvršča globalno na 41. mesto. Po lestvici še zdrsnemo pri dejavniku davki, najbolj nespodbudno pa je slovensko poslovno okolje na področju pridobivanja dovoljenj za gradnjo (s 65 točkami se uvrščamo na 119. mesto), pravnih zadev oziroma možnosti uveljavljanja pogodb (55 točk in 112. mesto) ter dostopnost do financiranja (45 točk, 119. mesto).
Neizogibne investicije v industriji
Poslovno okolje v Sloveniji je v določeni meri vezano na nacionalno in evropsko zakonodajo, najprej poudari Bojan Ivanc, glavni analitik pri Gospodarski zbornici Slovenije, vendar smo kot majhna članica EU pri nekaterih elementih poslovanja preveč rigidni, oziroma so postopki predolgi. Primera sta zaposlovanje tujcev in umestitev novih objektov v prostor. Ukrepe na področju spodbujanja inoviranja ocenjuje kot relativno dobro zasnovane, tudi davčne spodbude so usmerjene v zaposlovanje raziskovalcev in razvojne projekte. Izvoz v države EU je visok, ker pa Slovenija nima velikih domačih multinacionalk, so izvozne investicije šibke, hitro rastoči azijski trgi so za pretežni del našega gospodarstva preveč oddaljeni, da bi bili tam trajneje prisotni.
»Prednosti Slovenije so njena poslovna fleksibilnost, izobražena delovna sila in geografski položaj, ki zagotavlja stabilen bazen kupcev iz tujine, slabosti pa visoka obremenitev stroškov dela izobraženih strokovnjakov in vodstvenega kadra, dolgi postopki za umestitev gospodarsko koristnih projektov v prostor in odsotnost domačega kapitalskega trga, ki bi v večji meri podpiral tudi nekoliko bolj drzne poslovne ideje,« Ivanc potrjuje ugotovitve Svetovne banke. Na kapitalskem trgu se sicer razmere nekoliko izboljšujejo, ugotavlja, saj so nekateri zasebni investitorji razvili produkte za podporo takšnim podjetjem.
Ob tem opozarja na velike potrebe po investicijah v pretežno izvozno usmerjenih, energetsko intenzivnih proizvodnih podjetjih. V preteklosti so bile cene energentov pomembna konkurenčna prednost Slovenije, ki pa jo bomo težko ohranili brez velikih investicij v pasovne, stabilne vire energije. To pa bo pomembno povečalo tudi obremenitve gospodarstva zaradi višjih omrežnin. »Bruto marža v teh industrijah je nizka in dobe odplačila investicij so običajno dolge, zato je treba zagotoviti mehanizme za hitrejše financiranje investicij v zasebnem sektorju,« poudarja.
Kombinacija nepovratnih in ugodnih povratnih sredstev bi tako pospešila vlaganja, ki so potrebna, da bo naša industrija ohranila izvozno konkurenčnost. Pozitivna okoliščina pri odločitvah o investicijah je relativno nizka zadolženost industrijskih podjetij, vendar odločitev o investicijah narekujejo predvsem nova naročila in pričakovani pogoji poslovanja ter stroški v prihodnjih letih.
Nekatere države v jugovzhodni regiji, ki niso del EU, imajo izrazito ugodne pogoje poslovanja za energetsko in delovno intenzivno proizvodnjo, poudarja Ivanc, zato bi se lahko del industrije z nižjo dodano vrednostjo selil tja, in to je največji izziv v naslednjih petih letih.
Nova realnost v svetovni trgovini
Kakšna je vloga SID banke, ki je bila ustanovljena, da bi zagotavljala ustrezno varnost za izvozno gospodarstvo in možnosti njegovega konkurenčnega nastopanja na tujih trgih pri ustvarjanju spodbudnega poslovnega okolja za izvozna podjetja? »SID banka v vlogi izvozno-kreditne agencije (po)zavaruje tista komercialna in nekomercialna oziroma politična tveganja, ki jih zaradi njihove narave in stopnje tveganja zasebni sektor v splošnem ni pripravljen prevzeti, ali ima za to omejene zmogljivosti. Posledično se večji del poslov, ki jih ima SID banka v svojem portfelju, brez storitev zavarovanja in/ali financiranja ne bi realiziral. Samo v letu 2022 smo zavarovali in financirali za več kot dve milijardi evrov izvoznih poslov. Ne smemo pa ob tem pozabiti tudi močnega instrumentarija financiranja razvojnih projektov, naložb itd., prek katerih SID banka dodatno soustvarja spodbudno poslovno okolje,« odgovarjajo.
Programe, vključno z aktivnostmi banke za odpiranje oziroma podporo slovenskim podjetjem pri nastopanju na novih trgih, prilagajajo grede na trende in spreminjanje potreb izvoznega gospodarstva, ki so posledica geopolitičnih razmer, omejevalnih ukrepov itd.
Za slovensko izvozno gospodarstvo je v zadnjem obdobju značilno predvsem vključevanje v globalne verige vrednosti in zmanjševanje deleža izvoza končnih izdelkov, prodajanih pod lastno blagovno znamko, »vloga SID banke je podpirati v globalne verige umeščene izvoznike in, kolikor je le možno, pospeševati oblikovanje lastnih verig vrednosti«, pojasnjujejo.
»Trenutno lahko na globalni ravni govorimo o hitrem razvoju nekaterih držav zunaj EU in OECD, multipolarnosti, slabljenju uveljavljenega mednarodnega reda, vse močnejši globalizaciji ... Čedalje večji pomen imajo globalne verige vrednosti, na drugi strani vidimo trgovinske vojne, krepitev protekcionizma in še vrsto praks nekaterih držav zunaj OECD, ki v nasprotju s sprejetimi pravili svetovne trgovinske organizacije omogočajo obsežno subvencioniranje ukrepov lastne industrijske in trgovinske politike. To tem državam, v kombinaciji z drugačnim izvajanjem javno podprtega izvoznega zavarovanja in financiranja, omogoča prevzemanje dominantnejše vloge v svetovni trgovini,« razmere opisujejo v SID banki.
Tudi ukrepov za doseganje ciljev trajnostnega razvoja ne izvajajo povsod enako intenzivno, kar velja tudi za upoštevanje druge regulative.
Kako se odzvati na nove trende
Vse to pomembno vpliva na konkurenčnost gospodarstva in terja odločen in sistematičen odziv, ki naj bo usmerjen predvsem v aktivnejšo trgovinsko politiko EU, povezovanje obstoječih čezmejnih ukrepov ter oblikovanje lastnih evropskih pravil na področju javno podprtih izvoznih kreditov, poziva banka. Za manjša, odprta gospodarstva pa je pomembno, da uveljavijo tudi svoje interese, predvsem s podporo internacionalizaciji malih in srednjih podjetij.
Zdajšnji ukrepi temu segmentu niso prilagojeni v zadovoljivi meri, so prepričani v SID banki, kjer še pojasnjujejo, da je uporaba trgovinske politike za doseganje globalnih političnih ciljev ter oteževanje delovanja dobavnih verig, ki jo izvajajo nekatere izvozne velesile, sprožila proces tako imenovane globalizacije 2.0. Njena osnovna značilnost je diverzifikacija dobavnih trgov in krajšanje dobavnih verig. Te trende je smiselno izkoristiti tako na področju vhodnih kot izhodnih neposrednih naložb. Dodatne priložnosti za neposredne slovenske izvoznike so še na trgih v razvoju, ki pa zahtevajo previden in prilagojen dolgoročen pristop, še pravijo v SID banki in spodbujajo k celovitemu izvajanju ukrepov, opredeljenih v programu internacionalizacije. »Čedalje več držav se odloča za usklajen državni pristop, ki gospodarsko diplomacijo, izvozno financiranje in zavarovanje, po potrebi pa tudi razvojno pomoč, poveže na enem naslovu,« ugotavljajo.
Ustvariti pogoje za zagonska podjetja
»V primerjavi s širšim geografskim območjem uživa Slovenija relativno ugoden varnostno-politični položaj, se pa v državi v zadnjih letih vedno bolj občutijo posledice notranjepolitičnih razmer, ki z nenehnimi spremembami, predvsem na področju davkov in kmalu tudi prispevkov, vnašajo negotovost. Prekomerna je tudi davčna obremenitev plač. V naši panogi, zavarovalništvu, moti neupravičena negativna konotacija zavarovalništva v delu politike in javnosti,« pa poudarja Marko Jazbec, predsednik uprave Save Re.
Kot pravi, je za inoviranje potrebno predvsem predvidljivo in stabilno makroekonomsko ter varnostno-politično okolje, nujna je razpoložljivost visoko kvalificirane delovne sile oziroma zelo kakovostnega kadra. Tega slovenski izobraževalni sistem sicer še vedno zagotavlja, vendar pa ga je vedno manj zaradi zmanjševanja številčnosti generacij, hkrati pa je zaradi zelo zapletenih postopkov (nostrifikacije diplom, zahtevano znanje slovenskega jezika, vizumski režimi in podobno) in davčne preobremenjenosti plač slovensko poslovno okolje zelo nespodbudno za tujce, zato je zelo težko privabljati visoko kvalificirani kader.
Med coklami gospodarstva tudi Jazbec omenja pridobivanje gradbenih dovoljenj in umeščanje novih proizvodnih in razvojnih objektov v okolje. »Spodbuden pa ni niti ekosistem za manjša zagonska podjetja. Za razvoj in napredek je namreč potreben tudi ekosistem zagonskih podjetij, s katerimi sodelujejo večja podjetja. Institucionalno okolje z neugodno davčno zakonodajo na področju nagrajevanja z delniškimi opcijami in šibko industrijo zagonskega kapitala njihovemu razvoju zaenkrat žal še ni naklonjeno,« ugotavlja.
Dodaja pa, da imamo v Sloveniji še veliko priložnosti na področju razvoja bolj spodbudnega poslovnega okolja, na katere pa z ustreznim strokovnim znanjem in posluhom za spremembe ter napredek v prihodnje lahko odgovorimo.
