S preventivo nad debelost otrok in mladih
V svetu je vse več nenalezljivih kroničnih bolezni, ki povzročajo prezgodnjo smrt in so posledica nezdravega življenjskega sloga. Med ključnimi povzročitelji je debelost, ki je pogosto povezana s sladkorno boleznijo, povečuje pa tudi tveganje za srčno-žilne bolezni in nekatere vrste raka.
Strokovnjaki zato poudarjajo, da je debelost bolezen, ki jo je treba preprečevati in zdraviti. Pediatri pa ugotavljajo, da debelost postaja tudi ena najpogostejših otroških bolezni. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo, da je pri otrocih s čezmerno telesno težo in debelostjo veliko večje tveganje, da bodo ostali debeli tudi v odrasli dobi. Pogosteje bodo zboleli za kroničnimi boleznimi, večja je verjetnost, da bodo imeli presnovne motnje, lahko tudi psihološke in socialne težave.
Stopnja debelosti otrok in mladostnikov se povečuje v skoraj vseh evropskih državah. Podatki kažejo, da se je razširjenost debelosti v obdobju 40 let (od leta 1975 do leta 2016) presenetljivo povečala – z 0,7 na 5,6 odstotka pri dečkih in z 0,9 na 7,8 odstotka pri deklicah. V številnih državah EU je bilo že pred sedmimi leti čezmerno težkih več kot 30 odstotkov otrok in mladostnikov, debelih pa več kot desetina. V času covida-19 sta se čezmerna prehranjenost otrok in debelost še razširila. V Sloveniji smo v dveh letih epidemije dobili za 15 povprečno velikih osnovnih šol debelih otrok.
Okrevanje v obdobju po epidemiji
Najbolj relevantni so podatki o telesnem in gibalnem razvoju slovenskih otrok in mladostnikov iz rednih nacionalnih raziskav Športnovzgojni karton oziroma SLOfit, ki jih je opravljala Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani. Pri tem merijo višino, maso, kožne gube nadlahti ter indeks telesne mase in prehranjenosti kot tudi gibalno učinkovitost. Preliminarna analiza SLOfit 2023 je pokazala, da se je po hudem upadu gibalne učinkovitosti v času koronavirusa stanje v zadnjih dveh šolskih letih nekoliko izboljšalo, a se trend upočasnjuje in še ni dosegel ravni pred epidemijo.
Zamaščenost otrok in mladostnikov se približuje stanju pred epidemijo. Delež fantov in deklet z debelostjo je že skoraj dosegel raven pred epidemijo, žal pa to ni vplivalo tudi na telesno zmogljivost. Leta 2022 je bilo v Sloveniji čezmerno težkih 18,2 odstotka fantov in 16,7 odstotka deklet, debelih pa 6,2 odstotka fantov in 4,7 odstotka deklet.
Od kod debelost?
V otroštvu se čezmerna telesna masa in debelost najpogosteje pojavita zaradi kopičenja čezmerne telesne maščobe kot posledice uživanja več kalorij, kot jih otrok porabi. Najpogostejši vzroki so redno uživanje sladkanih pijač in živil z nizko vsebnostjo hranil ter visoko vsebnostjo nasičenih maščob, sedenje pred zaslonom in skrajšano trajanje spanja, pravi klinična dietetičarka Andreja Širca Čampa, sicer tudi vodja službe za dietoterapijo in bolniško prehrano na pediatrični kliniki.
Naraščanje debelosti po NIJZ spodbuja »debelilno okolje« in posledično neustrezno prehranjevanje doma in v vzgojno-varstvenih institucijah. Vlada bo do jeseni prevetrila smernice prehrane v vrtcih in šolah tako, da bo na jedilnikih več hrane rastlinskega izvora, manj soli, nasičenih maščob, sladkorja in ocvrte hrane. Na ravni EU pa se izvaja skupni ukrep Best-ReMaP, s katerim želijo ustvariti okolje, ki zagotavlja zdravo prehrano otrok in mladostnikov s preoblikovanjem živil, regulacijo trženja živil in javnimi naročili zdrave hrane.
Bistvena je preventiva
Z načrtovanjem zdravega življenjskega sloga in aktivnega vključevanja staršev je mogoče razvoj debelosti preprečiti, preden se razvije. Širca Čampa opredeli tri obdobja kot ključna za preprečevanje nastajanja čezmernega maščevja: prvi dve leti življenja, v obdobju med petim in sedmim letom starosti ter puberteto. Prepričana je, da je za premagovanje problema debelosti najpomembnejša preventiva, ki se začne v domačem okolju.
Osnovne smernice zdrave prehrane se zgledujejo po mediteranski dieti. Hrana naj bo čim bolj raznovrstna, kakovostna, sezonska, lokalno pridelana in redna. Vsebuje naj optimalen delež zdravih maščob in ogljikovih hidratov, pa tudi beljakovin, mineralov, vitaminov, prehranskih vlaknin in dovolj tekočine (glej infografiko). Ob tem ne smemo pozabiti na dovolj gibanja. Za otroke se priporoča najmanj 60 minut zmerne do intenzivne telesne dejavnosti na dan, kar vključuje vse, od igre, športa, aktivnega prevoza ali hoje v šolo do telesne vzgoje in športnih dejavnosti.
